Revija_Zadružna_zveza_Slovenije

Transcription

1 S št. 17 / 2012, 15. april 2012 PODEŽELJA.SI PREDSTAVLJAMO AVTOHTONE PASME ŽIVALI KODEKS MORA ZAŽIVETI IZBRANA NOVA MLEČNA KRALJICA ZKZ MOZIRJE ODPIRA NOVO TRGOVINO PODLUBNIKI NAPADAJO POMLADANSKA UTRUJENOST SLOVENSKE AVTOHTONE PASME ŽIVALI 140 let zadružništva na Slovenskem Mednarodno leto zadrug IZ INTERVJUJA BENEDIKT JERANKO Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v lanskem letu v podporo slovenskemu kmetijstvu in razvoju podeželja izplačala 296 milijonov evrov subvencij. VOLITVE V KGZS Konec maja bodo potekale volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za fizične in pravne osebe.

2 dr.metrob H5 Ni vse zlato, kar se sveti, a zdrava zrna so naš zaklad. dr.metrob H5 je izboljšana kombinacija učinkovitih herbicidov FRONTIER X2 + STOMP 400SC + KELVIN + ARRAT z močilom DASH. Z enim škropljenjem zatremo najtrdovratnejše plevele v koruzi, ko imajo širokolistni pleveli do 5 listov, travni do 2 lista. Prednosti: čist posevek v kritični razvojni fazi koruze (3-6 listov), talno in foliarno učinkovanje z izjemno prilagodljivostjo vremenskim razmeram, velika ekološka sprejemljivost brez oviranja kolobarja. BASF od Spoštujemo tradicijo, ustvarjamo prihodnost. BASF Slovenija d.o.o., Dunajska cesta 111 a 1000 Ljubljana, T: , Distributer: METROB d.o.o., Začret 20a, 3202 Ljubečna; Tel.: ; info@metrob.si; 6WDQRYDQMH Y VRVHVNL 0HGYRGH 1D NODQFX MH ODKNR YD H N G G NO O KN VWDQRYDQM R G P GR P RG ( 85 P G R ( 85 P SURGDMQH SRYU LQH ] '' 9 &HQD QH YNOMX X MH SDUNLUQHJD PHVWD YH LQIRUPDFLM R QHSUHPL QLQDK QD LQIR# GEVO VL YH LQIR IRUPDFLM R QHSUHPLL QLQDK QD LQIR IR# GE GEVO VL LQ LQ =(/2 8*2'1, 67$129$1-6.,.5(',7, =(/2 8*2'1, 67$1 129$1-6.,.5(',7, ] UR QRVWMR GR OHW ] UR QRVWMR R GR OHW YH LQIRUPDFLM R NUHGLWLK QD ZZZ GEV VL LQ YH LQIR IRUPDFLM R NUHGLWLK QD ZZ ZZZ GE GEV VL LQ

3 UVODNA MISEL STATI INU OBSTATI Sonja Arlič, univ. dipl. inž. zootehnike, kmetica S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na Datum natisa: 15. april 2012 ISSN Živinoreja, znotraj te pa govedoreja, je tista panoga, ki ima nesporen primat v slovenskem kmetijskem prostoru. Velikokrat poslušam pomembne in manj pomembne veljake, ki živinoreji pripisujejo poleg gospodarskega tudi druge pomene: od socialnega, demografskega, okoljskega do krajinskega. In zadnje čase zelo modernega prehranskega saj veste, prehranska varnost naroda je strateškega pomena. Živinorejci smo res»multipraktiki«! Pa še zadovoljni bi morali biti s takšnim statusom. Naključnemu opazovalcu se, tako od daleč, morda zdi živinoreja silno preprosta, že skoraj romantična: domače živali, na mizi pa mleko, meso, jajca, in da ne pozabim: med. A pravljice so doma samo v knjigah! Živinoreja je krhek sistem različnih deležnikov, ki ga je treba skrbno vzdrževati, saj ima vsak od njih svojo nezamenljivo vlogo. Rejci smo z ustanovitvijo priznanih rejskih organizacij (PRO) postali glavni igralci v tej zgodbi. Na ramena smo si naložili velikansko odgovornost. Pa se je tudi zavedamo? Rejski programi nam nalagajo veliko dela in zahtevajo od nas pametne odločitve. Kaj je pametna odločitev v govedoreji? Vedno večja mlečnost, prirast? S pametnimi odločitvami pripomoremo k ekonomičnosti reje, ki je rezultat genetike, dobrega počutja živali, prehrane, itd. Napačne odločitve se namreč v govedoreji in živinoreji pokažejo z zamikom, imajo dolgoročne posledice, njihovo odpravljanje pa je drago in dolgotrajno. Rejski programi zahtevajo tudi jasen pogled v prihodnost. To je najtežje. Država Slovenija namreč nikoli ni imela dolgoročne kmetijske politike, ker je vsak vladar gledal na živinorejo skozi svoja očala. Upam, da ima aktualni jasen in pozitiven pogled na živinorejo. Zato je nujno, da na tej poti hodimo skupaj z vsemi strokovnimi službami. Imamo veliko znanja, institucije in organizacije, katerih korenine segajo sto in več let nazaj. To je tista bogata dediščina, ki smo jo dobili, da jo izkoristimo, obogatimo in predamo našim zanamcem. V današnjih težkih časih je še kako aktualna misel Primoža Trubarja: Stati inu obstati. Stati pomeni biti pokončen, pomeni vztrajati pri svojih odločitvah in načrtih kljub težavam in nasprotovanjem. Le tako je mogoče tudi obstati. Seveda pa samo prizadevanja živinorejcev ne bodo dovolj. Nekaj pokončnosti in razumevanja upravičeno pričakujemo tudi od tistih, ki pomagajo krojiti našo usodo. Veliko optimizma želim vsem ne glede na to, ali imate v svojih hlevih avtohtone ali tradicionalne vrste oziroma pasme živali. 3

4 AKTUALNO SLOVENSKE AVTOHTONE PASME ŽIVALI Slovenske avtohtone pasme so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Zanje je na podlagi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da je bila Slovenija prvotno okolje za njihov razvoj in da zanje obstaja slovenska rejska dokumentacija, iz katere je razvidno, da se za pasme vodi poreklo že najmanj pet generacij. V posebnem poglavju Zakona o živinoreji je navedenih osemnajst slovenskih avtohtonih pasem pri devetih vrstah domačih živali. Pasme domačih živali so razvrščene v dve skupini: lokalne (avtohtone in tradicionalne) in tujerodne (alahtone, eksotične). Avtohtone pasme živali pomenijo veliko zakladnico genov, ki bo prispevala k ohranitvi biotske razno vrst - nosti in ponudila priložnost za vključitev nekaterih lastnosti v sosednje genotipe domačih živali. Zato se po svetu iščejo ostanki pasem in ustvarjajo genske banke. Za te pasme se izvajajo tudi rejska in selekcijska opravila. Kljub prednostim, ki jih ima v zadnjih desetletjih tržna živinoreja z modernimi, visoko proizvodnimi pasmami domačih živali, so se, zahvaljujoč stoletnemu kulturnemu odnosu slovenskih kmetovalcev do narave in dediščine prednikov, avtohtone pasme domačih živali v slovenski živinoreji ohranile in postale naša kulturna in obenem naravna vrednota. Vseeno pa je zaradi tržnih zakonitosti v živinoreji danes večina naših avtohtonih pasem domačih živali ogrožena. Tradicionalne pasme so tiste pasme domačih živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. Pasme so v Sloveniji v neprekinjeni reji več kot petdeset let (kopitarji, govedo) oziroma trideset let (ostale vrste domačih živali). Za pasme obstaja slovenska rejska dokumentacija, iz katere je razvidno, da se za pasme vodi poreklo že najmanj pet generacij. Za pasme se izvajajo rejska in selekcijska opravila. Njihovo poimenovanje vključuje besedo»slovenski«ali drugo slovensko krajevno ime. Mednje sodijo ljutomerski kasač, haflinški konj, slovenska sanska pasma, slovenska srnasta pasma, slovenska grahasta kokoš, slovenska rjava kokoš in druge. Tujerodne pasme so tiste pasme domačih živali, ki niso nastale na območju Republike Slovenije in v Sloveniji niso v neprekinjeni reji več kot petdeset (govedo in kopitarji) oziroma trideset let (ostale vrste domačih živali). ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH AVTOHTONIH PASEM Med avtohtone pasme živali spadajo: konji: lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj; govedo: cikasto govedo; ovce: bovška ovca, istrska pramenka istrijanka, belokranjska pramenka, jezersko-solčavska ovca; koze: drežniška koza; prašič: krškopoljski prašič; kokoši: štajerska kokoš; ribe: soška postrv; čebele: kranjska čebela (Apis Mellifera carnica); psi: kraški ovčar, posavski gonič, kratkodlaki istrski gonič, resasti istrski gonič in slovenski planinski gonič. Cikasto govedo Cikasto govedo je v Sloveniji nastalo s križanjem avtohto - nega keltskega goveda s pasmami pincgaver in belanskimi biki v drugi polovici 19. stoletja. Nastala sta dva tipa cikastega goveda: a) tolminsko cikasto govedo, ki je bilo manjše rasti in zato primernejše za pašo po strmih terenih, in b) gorenjsko cikasto govedo, ki je bilo večje rasti in primernejše za ravninske predele. 4

5 AKTUALNO Živali cikaste pasme so rdeče barve z značilno belo liso. Bela lisa se začne na vihru, gre preko hrbta do repa, se nadaljuje na repu, nato po stegnih v obliki pase, trebuhu in prsnem košu ter se nadaljuje čez golen v obliki pase. Bela lisa se združi pod vratom. Lisa naj ne bi segala preko križnih kosti. Meja med rdečo in belo barvo naj bi bila nazobčana. Živali dobro izkoriščajo krmo in imajo glede na maso visoko mlečnost. V začetku aprila je potekala druga državna razstava cikastega goveda, ki jo je pripravilo Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji na sejmu v Komendi. Med 80 živali je strokovna komisija izbrala za šampionko razstave štiriletno Šmarnico, katere lastnica je Marijana Košir Karničar z Zgornjega Jezerskega. Lipicanski konj Je ena od najstarejših kulturnih pasem konj na svetu. Ime pasme se navezuje na Lipico, kraj izvora pasme na slovenskem Krasu. Nastala je v kobilarni Lipica, ki jo je leta 1580 ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel. Lipicanca so izoblikovali s križanjem tedanjih kraških, španskih in napolitanskih konj, pozneje pa še kladrubških in arabskih. Konj je v baročnem tipu, srednjega okvira, plemenite suhe glave zmerno konveksnega profila, visoko nasa je nega labodjega vratu, daljšega, a čvrstega hrbta, ravnega križa, globok in širok, krajših nog z dobro oblikovanimi sklepi in čvrstih kopit. Je dobrohotnega značaja in živahnega temperamenta. Pasma je izjemno ustaljena, njene posebnosti pa so pozna zrelost, dolgoživost, skromnost in vzdržljivost. Lipicanski konji veljajo za primerne za klasično dresurno jahanje in lažjo, reprezentativno vprego. V 19. in 20. stoletju se je pasma začela širiti in danes ga redijo v več kot 20 državah po svetu, skupaj pa naj bi jih bilo okrog Posavski konj Posavski konj je pasma konj, ki je tradicionalna na območju Posavja, zlasti na območju Krškega polja in Brežic, v večjem obsegu ga redijo tudi na Hrvaškem. Pasmo so oblikovali kmetje sami z bolj ali manj nenačrtnim križanjem s konji različnih pasem, predvsem pa s hladnokrvnimi konji v tipu belgijskega hladnokrvnega konja. Vzreja je temeljila na pašnem načinu. Konji se odlikujejo po dobrem izkoriščanju voluminozne krme, tudi slabše kakovosti. Zaradi mirnega temperamenta je primeren pri paši z govedom in drobnico, kar ugodno vpliva na strukturo rastlin na pašniku. Posavski konj je manjšega okvira, manjše suhe glave, ravnega profila, srednje dolgega vratu, kratkega hrbta, kratkega, a zelo širokega zmerno pobitega križa, zelo globok, čvrstega fundamenta, razmeroma velikih, a čvrstih kopit. Noge so močno porasle z zaščitno dlako. Njegov značaj je dobrohoten, temperament pa miren. Posavskega konja odlikujejo čvrsta konstitucija, zelo izražen spolni dimorfizem, skromnost in dobra plodnost. To je lažji vprežni konj, primeren tudi za zrejo klavnih žrebet. Slovenski hladnokrvni konj Pasma se je izobli - kovala predvsem na severovzhodnem območju Slovenije in na Gorenjskem na osnovi domačih hladnokrvnih konj. Dokončno je bila pasma izoblikovana s križanjem z noričani, ki se uporabljajo še danes. Je miren in prijazen konj, primeren za vprego in celo za jahanje. Pasmo odlikujejo čvrsta konstitucija, vztrajnost, dobro izkoriščanje krme ter dobra rast in plodnost. Bovška ovca Ime je dobila po kraju Bovec v Zgornjesoški dolini, kjer je tudi nastala. Je mlečna pasma ovc, ki jo odlikujejo odlična odpornost, prilagodljivost na težke in skromne razmere ter sposobnost paše na hribovskih in gorskih pašnikih, s čimer je najpri mernejša pasma za ohranjevanje kulturne krajine v svojem okolju. Ima fino glavo, kratke uhlje, grobo pramenasto volno bele barve, ki je lahko tudi rjava ali črna. Istrska pramenka Nastala je na območju Krasa in Istre. Odlikujejo jo predvsem dolga hoja in paša med kamenjem ter velika 5 Fotografija: Drago Kompan Fotografija: Urša Grčar

6 odpornost in prilagojenost skromnemu okolju. Popase tudi staro suho pašo, čeprav spretno išče mlado travo med kamenjem. Temu primerno ima ozko glavo z nosnim grebenom in dolg vrat. Ovca je slabo poraščena, saj so trebuh in noge goli, volna je večbarvna. Belokranjska pramenka Redili so jo na bre - govih Kolpe, predvsem v hribovitih, kraških predelih Bele krajine. Ima resasto volno bele barve, ki jo ščiti pred mrazom in dežjem. Značilne so tudi črne lise ali pike po glavi ali nogah. Odlikujeta jo velika odpornost in prilagodljivost na težke razmere. Jezerskosolčavska ovca Avtohtona pasma, ki je nastala s križanjem primitivne domače bele ovce z berga ma - ško in padovansko ovco. Po teh dveh pasmah ima tudi značilno izbočen profil glave in kako - vostno volno. Je večinoma bele barve, lahko je tudi temno rjava. Primerna je za strme gorske pašnike, je odporna in zdrava ter plodna vse leto. Drežniška koza Drežniška koza je edina avtohtona pasma koz v Sloveniji, ki izvira iz Zgornjesoške doline. Je izrazito pašna žival, primerna za ekstenzivne pogoje reje. Zaradi vpliva drugih pasem kozlov, kar je posledica omejitve oziroma celo prepovedi uporabe koze po vojni, je pasma raznoliko, predvsem temno obarvana. Odlikujeta jo odpornost in odlična prilagojenost na skromne razmere. Obstajata mlečni in mesni tip pasme. AKTUALNO Fotografija: Vida Rezar Fotografija: Davorin Koren Fotografija: Vida Rezar 6 Krškopoljski prašič Krškopoljski prašič izvira iz jugovzhodnega dela Dolenjske. Ta ekstenzivna pasma je izredno odporna in dobro prilagojena na skromne razmere reje in prehrane ter ima meso zelo dobre kakovosti in zamaščenost. Značilni sta tudi črna in bela barva prašičev. Rejec Andrej Kastelic iz Novega mesta pravi:»krškopoljski prašiči so na naši kmetiji zamenjali sodobne genotipe pred desetimi leti. Na naši kmetiji imamo običajno po deset prašičev pitancev. V primerjavi s komercialnimi pasmami imajo prašiči krškopoljske pasme temnejše meso ter boljšo konsistenco in marmoriranost. Zaradi teh lastnosti so bolj primerni zlasti za predelavo v trajne izdelke kot prašiči sodobnih genotipov. Konkurenca evropskega trga s svinjino krškopoljcu na naši kmetiji ne škodi, saj gre za prodajo visokokako vost - nih domačih izdelkov.«štajerska kokoš Prvotno so jo imenovali celjska kokoš, zaradi priljub - lje nosti pa so jo preimenovali v štajersko kokoš. Po barvi ločimo rjavo štajersko kokoš, jerebičasto štajerko in belo štajerko. Jajca so izredno lepa in okusna, cenjena je tudi po zelo nežnem mesu. Kranjska čebela Razširjena je na severu Grčije in porečju Donave, na severu Alp, na Koroškem, Štajerskem, Češkem, Slovaškem in do Karpatov. Od vseh čebeljih pasem je najbolj krotka in umirjena. Dobro prezimuje in porabi malo hrane. Dodatno se hitro razvija spomladi, dobro izkorišča gozdne paše, dobro se orientira in ima izrazit čistilni nagon, kar posledično spodbuja dobro odpornost proti boleznim. Fotografija: arhiv Andrej Kastelic Fotografija: arhiv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

7 AKTUALNO Kraški ovčar Je prastara pasma psov, ki se je najverjetneje razvil iz grškega molosa in se pozneje križal s številnimi psi slovanskega ali rimskega in ilirskega porekla. Za vzrejo in širitev so skrbeli pastirji, ki so rabili močne in neustrašne pse za zaščito črede pred zvermi. Poleg tega so psi trdnega značaja, vztrajni, zelo samozavestni in se zanašajo na lastno presojo. Soška postrv Najdemo jo v porečju Jadranskega morja, predvsem v Soči, po kateri je dobila ime. Zaradi vse večjega onesna - ževanja, regulacije potokov itd. spada med najbolj ogroženo vrsto rib pri nas. Zato so ribiči začeli vlagati neavtohtone tipe postrvi, ki so se lahko križale s soško postrvjo. Soške postrvi so precej večje od drugih postrvi, zrastejo lahko do enega metra. Povzel Matjaž Podmiljšak po spletnih virih Ministrstva za kmetijstvo in okolje in drugih spletnih virih VOLITVE V ORGANE KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Konec maja, natančno 25. maja 2012, bodo potekale četrte volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na tokratnih volitvah bodo prvič vsi člani z volilno pravico lahko glasovali tudi po pošti, ne le na volišču. Volitve bodo potekale posebej za prvo volilno skupino, ki jo sestavljajo fizične osebe, in drugo volilno skupino, ki jo predstavljajo pravne osebe, kamor sodijo tudi zadruge, ki so članice zbornice. Na volitvah bodo izvoljeni predstavniki v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in v svete 13 območnih enot Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Obe skupini morata kandidature oziroma liste kandidatov vložiti pri Volilni komisiji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije najpozneje do 20. aprila 2012 do ure. Več o volitvah najdete na spletni strani Kmetje zadružniki so se vse od ustanovitve zbornice organizirali v okviru Kmečke liste društva za razvoj kmetijstva in podeželja. Kmečka lista društvo za razvoj kmetijstva in podeželja združuje slovenske kmete, zadružnike in vse, ki jim je mar za prihodnost slovenskega kmetijstva, ter si prizadeva za boljšo prihodnost slovenskega kmeta, slovensko pridelavo in predelavo hrane, ohranjanje slovenskega podeželja in za razvoj zadružništva. Je nepolitična in nestrankarska organizacija malih, srednjih in velikih kmetov. Kmečka lista je imela pomembno vlogo pri ustanovitvi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, postavila je njene temelje, jo uspešno vodila dva mandata in bila najuspešnejša skupina na zadnjih volitvah. S svojimi prizadevanji in vztrajnim delom je Kmetijskogozdarska zbornica Slovenije postala enakopravna sogovornica in glasnica slovenskega kmetijstva in podeželja tako doma kot na tujem. Kmečka lista je uspela zagotoviti podpore, primerljive evropskemu kmetu, intenzivno posodabljanje kmetij, ohranitev živilskopredelovalne industrije v slovenskem lastništvu, socialno varnost kmetov, razvoj kmetijskega sveto vanja ter skrbela za gospodarno ravnanje s premoženjem. Žal se danes glas zbornice, ki je stanovska organizacija vseh kmetov, v javnosti sliši zelo malo. To je treba spremeniti, saj so pred nami pomembne odločitve, kot je prihodnja skupna kmetijska politika do leta 2020, ki bo odločilno vplivala na razvoj slovenskega kmetijstva, nerešeni problemi v kmetijstvu, kot so kriza v prašičereji, v hmeljarstvu, zato smo se kmetje zadružniki odločili sodelovati na volitvah. Stopimo skupaj in zagotovimo varno prihodnost za slovenskega kmeta, prihodnost za slovenske zadruge in živilska podjetja. Prizadevali si bomo za pravične cene kmetijskih pridelkov, pomoč kmetijam za investicije tudi za tiste, ki kmetujejo v hribovitih in težko dostopnih predelih, za večjo samooskrbo in lokalno pridelavo, za ohranjanje kmetijskih površin in večje skupno sodelovanje kmetijskih organizacij. Kmečka lista deluje na državni in lokalni ravni. Želimo sooblikovati delo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, vplivati na odločitve in spremeniti stvari, ki nas motijo. Kmečka lista društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ima pripravljen program z jasno vizijo prihodnosti. Stopimo skupaj za varno prihodnost slovenskega kmeta. M.P. 7

8 AKTUALNO PLAČILNA NEDISCIPLINA POVZROČA TEŽAVE Plačilna nedisciplina postaja vse večja težava tudi za zadruge. Jožef Bračko, predsednik Kmetijske zadruge Radgona iz Gornje Radgone, ki letno ustvari 26 milijonov evrov prihodkov in je ena od najuspešnejših zadrug v Pomurju, opozarja:»država mora čim prej nekaj storiti in zakonsko pospešiti ureditev plačilne nedisci - pline. Naša zadruga kmetom plačuje v 30 do 45 dneh, medtem ko zadruga na plačilo prodanega blaga čaka tudi do 120 dni. To zmanjšuje konkurenčnost naše zadruge, ki se trudi, da kmetu pomaga, da se kmet z njo čuti povezanega in da kmet čuti, da je zadruga zanj pomemben servis. Posebej bi rad poudaril, da v naši zadrugi tako kmetje člani zadruge, upravni odbor in uprava dobro sodelujemo. Pogovarjamo se o krepitvi povezovanja in sodelovanja tudi z zadrugami preko Mure, pred leti smo prevzeli trgovine Kmetijske zadruge Martjanci, predvsem za konkurenčnejši nastop na trgu.«jože Bračko, ki tri leta vodi zadrugo, ve, kako pomembni sta povezovanje in sodelovanje, ki zagotav ljata večjo konkurenčnost, in kaj pomeni lastništvo zadrug in kmetov v živilskopredelovalni industriji. S strani kmetov je bil pobudnik za nakup Pomurskih mlekarn in delnega premoženja, ki je ostalo po razdružitvi KZ Panonke. A. J. KODEKS MORA ZAŽIVETI Lani podpisani Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi naj bi zagotovil večjo transparentnost znotraj agroživilske verige z uvedbo neto neto cen in vzpostavil večjo povezanost posa meznih delov verige preskrbe s hrano s ciljem zagotoviti večjo konkurenčnost na trgu. Prvi koraki k njegovemu izvajanju so že storjeni, imenovan je odbor, ki naj bi spremljal izvajanje kodeksa, izdelujejo se tudi ustrezne baze podatkov za spremljanje. Na ustanovni seji odbora za spremljanje in izvajanje kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi, ki je potekala v začetku aprila, so izbirali predsednika odbora in namestnike ter se dogovorili za delo v prihodnje. Seznanili so se tudi z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2012 o neravnovesjih v verigi preskrbe s hrano. Za predsednika odbora je bil imenovan Ciril Smrkolj, njegova namestnika pa sta Srečko Bukovec in Aleša Kandus Benčina. Ivan Kure, dolgoletni direktor in sedaj predsednik Kmetijske zadruge Metlika, hkrati pa tudi svetnik Kmečke liste društva za razvoj kmetijstva in podeželja v Kmetijskogozdarski zbornici Slovenije o kodeksu pravi:»s sprejetim kodeksom je storjen napredek in prvi korak v smeri urejanja odnosov, še vedno pa so odprta številna vprašanja. Rad bi opozoril na študijo dr. Aleša Kuharja, ki je bila predstavljena v Portorožu, v kateri ugotavlja, da se cene proizvodov v trgovini dvigujejo več, kot zanje dobijo kmetje in živilskopredelovalna industrija. To pa pomeni, da kodeks še ni zaživel v praksi, saj se razmerja poslabšujejo na škodo kmetov in živilsko predelovalne industrije. Delati je treba naprej in izvesti nadaljnje ukrepe.«b. J. 8 KRIZA V PRAŠIČEREJI ŠE TRAJA Kriza na prašičerejskem sektorju v Sloveniji traja že nekaj let in v tem obdobju so s prirejo prenehali številni rejci prašičev, posledično se znižuje tudi samooskrba s svinjskim mesom. Za izpolnitev zahteve, da se morajo do leta 2013 vsi rejci prašičev prilagoditi evropskim standardom, so potrebne velike investicije, za katere pa prašičerejske kmetije zaradi dolga leta trajajoče krize v prašičereji in vedno višjih stroškov prireje nimajo denarja in jih bodo težko izvedle.»zato je pomembno, da prašičerejski sektor nujno pridobi neposredna plačila za podporo prašičereji, ki bi se izplačevala na podlagi obrazca B subvencijske vloge, in sicer EUR/GVŽ za plemenske svinje in 350 EUR/GVŽ za pitance. Spodnji prag za pridobitev sredstev je 3 GVŽ za plemenske svinje in za pitance,«o rešitvah pravi Franc Pribožič, predsednik odbora za prašičerejo pri KGZS in član ter prvi predsednik Kmečke liste društva za razvoj kmetijstva in podeželja.»urediti je treba tudi sledljivost svinjskega mesa vse do trgovskih polic in zagotoviti namenske investicije v prašičereji.«predloge rešitev so udeleženci razširjene seje strokovnega odbora za praši - čerejo pri KGZS, kjer so sodelovali tudi predstavniki zadrug, podprli in jih posredovali pristojnim institucijam. M. P.

9 ZADRUGA MEDVODE Z NOVIM VODSTVOM Kmetijska zadruga Medvode, ki združuje 259 članov in letno ustvari več kakor 10 milijonov evrov prihodkov, je konec marca imela občni zbor, na katerem so izvolili nove organe zadruge. Zadrugo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Janez Šušteršič, ki načrte zadruge opisuje takole:»ponosni smo na dobro sodelovanje članov z zadrugo in ustvarjeno zaupanje tako s člani zadruge kot z našimi poslovnimi partnerji. V prihodnje nameravamo krepiti dobre poslovne odnose. Načrtujemo večjo investicijo v gradnjo regionalnega kmetijskega centra v Ljubljani na Brodu, kjer bomo kupcem ponujali izključno slovensko hrano.«predsednik nadzornega odbora pa je postal Janez Koželj. Zadruga, ki letno odkupi več kakor 10 milijonov litrov mleka in več kot 4000 glav govedi, ima pa tudi štiri maloprodajne trgovine, v katerih iz leta v leto povečuje promet, je poslovno leto zaključila z dobičkom. Preko zadružnega zbirnega centra pa poteka prodaja več kot 2000 govedi za kupce in zadruge. A. J. ZKZ MOZIRJE ODPIRA NOVO TRGOVINO Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje bo 21. aprila 2012 v Lučah odprla novo tehnično trgovino z repromaterialom v velikosti 800 m 2, kjer bo trgovski del obsegal 120 m 2 in 100 m 2 pokritega zunanjega skladišča. Zadruga, ki šteje 450 članov in 123 zaposlenih ter na leto ustvari 23 milijonov evrov prihodkov, ima že 16 trgovin, ki na leto ustvarijo 15 milijonov prometa, zadruga pa odkupi 12,3 milijona litrov mleka, 293 ton mesa, 17,6 milijona jajc in m 3 lesa. Predsednik zadruge Stanko Zagožen, ugleden kmet zadružnik, nekdanji podžupan občine Ljubno, ki o načrtih zadruge pravi:»v naši zadrugi stremimo k čim boljšemu poslovanju zadruge, saj smo le tako lahko dober servis svojim članom. Prizadevamo si za dobro sodelovanje zadružnikov z zadrugo ter za večje sodelovanje in povezovanje med zadrugami, zlasti na področju nabave repromateriala. S trgovino, ki jo odpiramo, se želimo še bolj približati našim kupcem.«a. J. AKTUALNO NOVICE Fotografija: Blaž Lah 9 Z NIZOZEMSKIM VELEPOSLANIKOM O PRIHODNJI SKP Nizozemski veleposlanik Jos Douma in ekonomski svetnik Martijn Homan sta se v začetku aprila srečala s Petrom Vriskom in sodelavci na Zadružni zvezi Slovenije. Pogovori so potekali na temo prihodnje skupne kmetijske politike in o problematiki slovenskega kmetijstva. K. K. H. EVA KERŽIČ OKRONANA ZA MLEČNO KRALJICO Eva Keržič iz Vodic, 21-letna študentka mednarodnih odnosov, je bila na gala prireditvi v Laškem okronana za mlečno kraljico Zelene doline Slovenije za leto Mladenka, doma z gorenjske kmetije, na kateri se razen z živinorejo ukvarjajo tudi s poljedelstvom in gozdarstvom, si je krono prislužila predvsem z dobrim poznavanjem mlekarstva in mleka kot živila, svoje kraljevsko poslanstvo pa jemlje sila resno.»slovensko mleko je kakovostno in ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, zato je njegovo uživanje zdravo in varno. Kot mlečna kraljica bom ljudi vseh starosti, predvsem pa otroke po šolah, osveščala o pomenu uživanja mleka in mlečnih izdelkov v zdravem načinu prehranjevanja, spodbujala jih bom k rednemu uživanju mleka, opozarjala na nevarnosti gensko spremenjene hrane ter posebej poudarjala pomen uživanja domače hrane in gibanja za njihovo zdravje. Promocijski dogodki, na katerih bom kot mlečna kraljica sodelovala, se bodo v naslednjih tednih in mesecih kar vrstili: srečanja z otroki po osnovnih šolah, sejmi, strokovne prireditve A ne bo mi težko, saj bom svoje poslanstvo opravljala sicer odgovorno, a tudi z veliko veselja.«d. S.

10 INTERVJU ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV LETOS NE BO OGROŽENO Intervju z generalnim direktorjem Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja Benediktom Jerankom 10 Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je v lanskem letu v podporo slovenskemu kmetijstvu in razvoju podeželja izplačala 296 milijonov evrov subvencij, pretežno iz evropskih skladov, letošnje zahtevke pa še zbira, čakajo po sprejetju nove skupne evropske kmetijske politike in po uvedbi prihodnje finančne perspektive v letu 2014 precejšnje spremembe. A kakršne že bodo, poudarja generalni direktor Benedikt Jeranko, bodo podrejene predvsem dvema bistvenima ciljema. Katerima? Želimo, da bi pri zbirnih vlogah ohranili najmanj sedanji standard, ki ob popolnih vlogah zagotavlja prosilcem denarno izplačilo večinoma že ob koncu leta, pri zaprosilih za pomoč pri naložbah pa bi radi postopke od oddaje vlog do izdaje odločb bistveno skrajšali. Seveda pa teh dveh ciljev ne bo preprosto doseči, saj bodo spremembe, kot se v obrisih kažejo sedaj, res velike. Katere spremembe bodo skoraj zagotovo uveljavljene pri neposrednih plačilih? Uvedene bodo nove kategorije prosilcev, kot so mladi kmetje, mali kmetje ali aktivni kmetje, ki bodo od agencije terjale povsem drugačen in še natančnejši nadzor nad razdelitvijo in porabo sredstev, razen tega bo pri neposrednih plačilih zelo poudarjena tudi zelena komponenta. Zbirne vloge za dodelitev sredstev bodo v celoti spremenjene, kar od agencije terja popolno prenovo informacijskega sistema, saj zdajšnji v novem programskem obdobju praktično ne bo več uporaben. Da bomo spomladi leta 2014, ko bo

11 AKTUALNO INTERVJU začela veljati nova finančna perspektiva, pripravljeni na kampanjo zbiranja glede na nova merila spremenjenih in natančnejših vlog, pa bomo morali glavnino nalog, vključno s spremembo informacijskega sistema, na agenciji opraviti že prihodnje leto. Ali po vaši oceni v Sloveniji dobro izkoristimo denar, ki nam je iz evropskih skladov na voljo podpori našemu kmetijstvu in razvoju podeželja? Menim, da smo pri neposrednih plačilih kar uspešni. Lani je agencija okoli 60 tisoč upravičencem izplačala za 139 milijonov evrov neposrednih plačil, najpogostejši znesek na kmetijo pa je bil med dva in tri tisoč evri. V okviru kmetijsko-okoljskih ukrepov in podpore za območja z omejenimi dejavniki smo izplačali 80,5 milijona evrov, investicijam za razvoj podeželja pa na podlagi 1880 izdanih odločb odobrili 117 milijonov in že izplačali 53,6 milijona evrov. Pri nekaterih tehnoloških in proizvodnih naložbah pa se nam kažejo težave, saj je kar nekaj kmetov zaprosilo za podaljšanje roka do njihovega zaključka ali od naložbe celo odstopilo. S konference direktorjev evropskih plačilnih agencij leta 2008 na Brdu pri Kranju Skupinska slika udeležencev konference direktorjev evropskih plačilnih agencij leta 2008 v Ljubljani Kako pa je z letošnjim naložbenim denarjem? Na razpise za ta sredstva vsako leto dobimo tri do štiri tisoč vlog, letos pa smo jih samo do februarja prejeli že okoli Vse kaže, da bo denarja za nekatere investicijske namene bistveno premalo glede na velik interes prosilcev. Po eni strani nam je žal, da moramo toliko prosilcev za denar zavrniti, po drugi pa nas veseli, da bodo v medsebojni tekmi zmagali le najboljši projekti. Pri tem posebej izstopa zelo veliko število vlog za pridobitev razpisanih sredstev s področja gozdarstva, ki jih bomo morali dve tretjini zavrniti, ker je pač znesek razpisanih sredstev omejen. Izjemno povpraševanje je tudi po denarju za obnovo in razvoj vasi. Med njimi so predvsem taki, ki se lotevajo prenove vaških jeder, ohranjajo kulturno dediščino, pridobiti je mogoče tudi podporo za selitev kmetij na obrobje vasi. Izključno komunalnih objektov namreč ne financiramo. S koliko denarja pa bo agencija letos sploh razpolagala? Predvidoma bo rebalans državnega proračuna zagotovil dovolj sredstev za slovensko soudeležbo, zato črpanje evropskih sredstev ne bo ogroženo. Predvideni obseg finančnih sredstev za podporo kmetijstvu in razvoju podeželja pa bo ostal na lanski ravni. Damjana Stamejčič Fotografije: arhiv Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Benedikt Jeranko osebno Petdesetletni Benedikt Jeranko, po izobrazbi univerzitetni inženir strojništva, je na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zaposlen vse od njene ustanovitve leta 2000, kot generalni direktor pa jo vodi od leta Otroštvo in mladost je preživel na kmetiji v Šmarju pri Jelšah, zdaj pa z ženo ter hčerko in sinom obema študentoma živi v Ribnici. Strogo in dosledno ločuje javno funkcijo od zasebnega življenja, zato o svojih hobijih in življenjskem slogu razkriva zgolj veselje do fotografiranja, ki se mu predaja že od dijaških dni. Kljub spoštovanju Jerankove zasebnosti pa vseeno velja zapisati, da je njegov sin prav tisti Samo Jeranko, ki je državni prvak in z 205 metri v bazenu tudi naš rekorder v potapljanju na dah.

12 STROKOVNJAK SVETUJE FINANČNI NASVETI Foto: arhiv DBS Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije PREDNOSTI ZAVAROVANJA KREDITA Z ŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM Kreditojemalec, ki v banki najame kredit, ga mora ustrezno zavarovati. Kratkoročni krediti so praviloma zavarovani z zavarovalno premijo ali s poroštvom najmanj dveh kreditno sposobnih porokov, dolgoročni pa z zastavo nepremičnine (hipoteka). V primeru neplačila kredita, zavarovanega z obveznim zavarovanjem, banki poplača dolg zavarovalnica, le-ta potem izterja sredstva od kreditojemalca, v primeru njegove smrti pa od njegovih dedičev. Če kreditojemalec ne plačuje obveznosti, ki izhajajo iz hipotekarnega kredita, lahko banka zaseže nepremičnino, s katero je zastavljen kredit. Poroki morajo v primeru, da kreditojemalec ne plačuje kredita, prevzeti obveznosti za poplačilo kredita. Življenjsko zavarovanje je dodatna storitev pri najemu kredita, ki zagotavlja večjo finančno varnost kreditojemalčevih najbližjih. Namenjeno je vsem, ki v primeru svoje smrti z odplačilom kredita ne želijo bremeniti dedičev (npr. zakonski partnerji, otroci), saj poplačilo preostanka kredita krije zavarovalnica. Ker se pri življenjskem zavarovanju upošteva nižanje glavnice, je zavarovalna premija v primerjavi z drugimi oblikami življenjskih zavarovanj bistveno ugodnejša. Plačilo zavarovalne premije je lahko v enkratnem znesku ali obročno, obroki premije se v času odplačevanja ne spreminjajo. Če kreditojemalec ob najemu kredita sklene življenjsko zavarovanje, mu banka nudi ugodnejšo obrestno mero za kredit, s sklenitvijo življenjskega zavarovanja v banki si prihrani tudi dodatno pot do zavarovalnice. PRAVNI NASVETI Manca Petelin, pravnica SPREJETA ODPRAVA OMEJITVE GOTOVINSKEGA POSLOVANJA Ministrstvo za finance se je odločilo za dvig meje za gotovinsko poslovanje med poslovnimi subjekti z dosedanjih 50 na novih 420 evrov. Omejitev je bila spremenjena s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, začeti pa je veljala 20. marca Omejitev na 50 evrov je bila uvedena z name - nom omejevanja sive ekonomije, ki naj bi je bilo največ ravno pri gotovinskem poslovanju. Dosedanji restriktivni omejitvi 50 evrov je že od vsega začetka nasprotovala Obrtno-podjetniška zbornica, ki je opozarjala na težave pri vsakodnevnem poslovanju obrtnikov in malih podjetnikov. Nizka meja gotovinskega poslovanja naj bi po mnenju Obrtne zbornice Slovenije najbolj koristila bankam, na sivo ekonomijo pa naj ne bi imela vpliva. Kljub dvigu meje gotovinskega poslovanja na 420 evrov je želja nekaterih, da se v prihodnjih mesecih, po vzoru Avstrije in Nemčije, omejitev celo popolnoma ukine, oziroma se meja postavi na raven evrov, kot to velja v sosednji Italiji. KAJ JE LOMBARDNO POSOJILO? Lombardno posojilo je posojilo, ki je zavarovano z zastavo ene od oblik finančnega premoženja. Najpogosteje so pri lombardnem posojilu v zastavo vzeti nematerializirani vrednostni papirji (delnice, obveznice), manj pogosto pa tudi bančni depoziti in police življenjskega zavarovanja. Bistvena značilnost takšnega zavarovanja je, da ga je mogoče v primeru, da posojilojemalec ne poravnava svojih pogodbenih obveznosti, hitro unovčiti, s čimer upnik (banka) poplača svojo terjatev. V primeru zastave vrednostnih papirjev se zastava vpiše v centralno klirinško depotno družbo (KDD). Vrednost zastavljenega premoženja mora pri lombardnem posojilu za določen odstotek (ki ga določi banka) presegati vrednost posojila, kar banki zagotavlja določeno varnostno rezervo pri poplačilu. Zaradi dejstva, da je lombardno posojilo zavarovano s hitro unovčljivim premoženjem (v vrednosti, ki presega vrednost posojila), banka za odobritev posojila ne ugotavlja bonitete posojilojemalca, pač pa se osredotoči na ugotavljanje kakovosti in likvidnosti zavarovanja. Obrestne mere lombardnih posojil so ponavadi nekoliko višje kot pri drugih posojilih, za ta posojila pa je tudi značilno, da se glavnica posojila ponavadi ne odplačuje anuitetno, ampak v celoti ob zapadlosti posojila. A. G. 12

13 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PODPIRA OHRANJANJE SLOVENSKIH AVTOHTONIH PASEM Z ukrepi na področju ohranjanja se ob finančni podpori ministrstva že od leta 1991 ukvarjajo intenzivneje in zelo načrtno na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete. Ta fakulteta je bila v letu 2010 na javnem razpisu izbrana za koncesionarja, ki izvaja javno službo nalog genske banke v živinoreji, in izvaja sedemletni Program varstva biotske raznovrstnosti. Ta program za obdobje 2010 do 2016 predvideva, da je treba rejam avtohtonih pasem dati smisel s povečanjem ekonomike take reje ter da je ohranjanje teh pasem treba povezati z uporabo na način, da so čim manj ogrožene. Obsega tudi vse potrebne neposredne in posredne ukrepe za zavarovanje ogroženih avtohtonih pasem, kot so popis, spremljanje stanja in ogroženosti, možni načini samega ohranjanja in drugo. V okviru letnih programov varstva biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji so bile v letih 2009 do 2011 na podlagi sheme pomoči de minimis dodeljene spodbude za rejo odbranih in potrjenih plemenjakov ogroženih slovenskih avtohtonih pasem domačih živali in njihovih mater za vključitev v gensko banko v živem v višini evrov. Znatnejši obseg sredstev za ohranjanje avtohtonih pasem se namenja v sklopu Programa razvoja podeželja RS za obdobje , ki kot kmetijskookoljski podukrep vsebuje rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, cilj pa je ohranjanje tovrstnih pasem v reji. Pogoje za izvajanje kmetijskookoljskih podukrepov poleg slovenskih predpisov določajo tudi predpisi EU na področju razvoja podeželja. Za izvajanje določb nacionalne in evropske zakonodaje se podpore za rejo domačih lokalnih pasem lahko dodelijo za rejo tistih pasem, ki jim grozi, da bodo izgubljene za kmetovanje. Pri tem je treba upoštevati tudi merila za določitev meje na podlagi števila plemenic, ko se šteje, da je pri posameznih vrstah domačih živali pasma v nevarnosti, da bo izgubljena za kmetovanje. To število mora potrditi priznani tehnični organ ali rejska organizacija/združenje, ki mora tekoče voditi rodovniško knjigo za posamezno pasmo. Za te namene so bila v letih 2007 do 2010 namenjena sredstva v višini ,59 evra. Ti ukrepi so pripomogli, da je skoraj pri vseh vrstah slovenskih avtohtonih domačih živali za zdaj preprečeno zmanjševanje njihovega števila. Za trajnostno rabo, razvoj in ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali sta tudi v prihodnje potrebna dobro sodelovanje in podpora rejcev in rejskih organizacij, strokovnjakov in znanstvenikov ter ne nazadnje potrošnikov. Zato moramo omogočiti partnerstvo in tesno sodelovanje med ministrstvom in omenjenimi, da pravočasno zaznamo slabosti na tem področju in se pravočasno izognemo oviram pri upravljanju s temi pomembnimi genskimi viri in tudi na ta način zagotavljamo prehransko varnost potrošnikov, izboljšujemo prehranski status prebivalstva in pripomoremo k razvoju podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Fotografija: Marijan Denša, ZGS PODLUBNIKI NAPADAJO V letošnjem letu lahko pričakujemo povečanje škode zaradi podlubnikov. V območjih, kjer v kratkem ne bo obilnejših padavin, bodo drevesa oslabela in postala bolj izpostavljena napadom škodljivih žuželk, zlasti podlubnikov, in okužbam bolezni gozdnega drevja. Podlubniki bodo zaradi visokih temperatur kmalu rojili. Posledica rojenja bodo na novo napadena drevesa s podlubniki, ki jih imenujemo tudi lubadarke. Učinkovito varstvo pred podlubniki obsega: nadzor gozdov iglavcev in odkrivanje lubadark, hiter posek lubadark in uničenje podlubnikov s pravočasno predelavo oziroma lupljenjem lubadark, dosledno izvajanje gozdnega reda pri rednih sečnjah iglavcev, čim hitrejšo sanacijo poškodovanih dreves iglavcev v naravnih ujmah. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije redno pregledujemo gozdove in lastnikom gozdov odredimo posek poškodovanih ali kako drugače oslabelih in s podlubniki napadenih dreves. Za izvedbo poseka in drugih potrebnih del v gozdovih so odgovorni lastniki gozdov. Posek in izdelavo lubadark in druga potrebna dela za uničenje podlubnikov je treba izvesti najpozneje v 21 dneh po odkritju žarišča oziroma v krajšem roku, ki ga Zavod za gozdove Slovenije določi z odločbo. Izjemoma lahko zavod določi tudi daljši rok. Priporočamo, da lastniki gozdov svoj gozd v spomla - danskem in poletnem času pregledate vsaj enkrat na mesec in obvestite gozdarja o svojih opažanjih lubadark. Črvina ob vhodnih odprtinah na ležečih deblih oziroma na tleh tik ob stoječem drevju ter ob luskah lubja je prvi znak napada osmerozobega smrekovega lubadarja. Besedilo pripravila Marija Kolšek, ZGS 13

14 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS POMLADNA UTRUJENOST Ko se začne zima prevešati v pomlad in dobijo sončni žarki nove moči, marsikdo postane nenavadno utrujen. Pa ne samo v telo. Pogosto se»utrujeno«obnaša naša duševnost, kar se kaže kot obdobje depresije. Pojavijo se vrtoglavica, glavoboli, bolečine v sklepih in za nameček smo še nenavadno razdražljivi. V žargonu rečemo, da nas je napadla»pomladna utrujenost«, v medicini pa poznamo stanje»pomladne depresije«. Na prvi pogled paradoksno, kajneda! Pričakovali bi, da moč sonca napolni telo in dušo z novo energijo. Vzroki pomladne utrujenosti Vzrok pomladnih motenj počutja in razpoloženja naj bi bilo hormonsko neravnovesje med serotoninom in melatoninom. Ker je tvorba serotonina ali hormona sreče povezana z vplivom sončne svetlobe, se zaloge tega hormona čez zimo izčrpajo, in ravno ko se pomlad dobro začne, se to stanje najbolj izrazi. Zato se bolj pozna učinek hormona spanca: melatonina. Z daljšanjem dneva začne telo tudi razvijati večje količine spolnih hormonov in endorfinov, kar je za telo naporno in potrebuje nekaj časa, da se nanje navadi. Svoje doda še vpliv velikih temperaturnih sprememb, ki se pojavijo spomladi in predstavljajo za telo še dodaten napor. Prva pomoč Prehod zime v poletje je torej za marsikoga zelo naporen. Zato prisluhnimo telesu in mu privoščimo nekoliko več počitka in mu dajmo čas, da se navadi na nove pogoje delovanja. Veliko pomaga tudi skrb za redno in kakovostno prehrano, v kateri naj bo poudarek na živilih, ki so dober vir beljakovin in vitaminov. Dodatno pozitivno učinkuje tudi zmerna športna aktivnost oziroma vsako gibanje na svežem zraku. Telo v težkih časih potrebuje podporo in zato se izogibajmo raznim»dietam«, ki bodo telo še dodatno osiromašile zaradi omejene izbire živil. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Starši moramo biti odrasli Kaj mislim s tem? Pogostokrat se dogaja, da srečamo družino z najstnikom in se sprašujemo, kdo v tej družini je najstnik. Mati in hči, ki sta enako oblečeni, s pisano frizuro, v minicah ali celo pearsingom kje v obrazu. Ali oče in sin, zabrita, z uhanom in strganimi hlačami. Nedavno nazaj so zgodbo»katera ima večji in lepši tatoo mati ali hči?«uporabili v reklami za Renault. Zakaj? Ker je veliko staršev, ki verjamejo, da z najstnikom lahko ostaneš v stiku samo, če se spustiš na njegovo stopnjo. Moje vprašanje je, do kam to lahko pripelje? Do skupnega žuriranja, popivanja, celo kajenja trave? V tem smislu najstnik potrebuje odrasle starše. Starše, ki znajo poslušati in jasno postavljati meje. Starše, ki so sposobni zagotoviti varnost v odraščanju in biti neomajna opora ob vseh eksperimenti - ranjih, ki nam odraslim jemljejo sapo. Stik z najstnikom ohranjamo v polju varnih meja, s pogovorom in razumevanjem. Naša identifikacija z najstnikom pa kaže na našo nezrelost in daje sporočilo, da sami še veliko stvari iz tistega obdobja nismo rešili. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE ČEMAŽ Po gozdovih so se pojavile zelene preproge, ki opozarjajo nase z značilnim močnim vonjem in bodo kmalu belo zacvetele. To je lepo videti, še koristneje pa je nabrati nekaj teh rastlin, ki so odlično sredstvo za spomladansko čiščenje in razstrupljanje organizma. Čemaž (Allium ursinum), ki ga poznamo tudi pod imenom gozdni, divji ali medvedji česen, je ena od najbolj zdravilnih divjih rastlin. Užitna je cela rastlina: listi, čebulica, popki, cvetovi in plodovi. Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, vendar je bolj zdravilen. Zelo je cenjen v ljudski medicini, ker spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti, učinkovito razkužuje in je dobro sredstvo proti zajedavcem v črevesju. Učinkovit je pri astmi, z njim si pomagamo pri boleznih jeter in žolča, znižuje holesterol, visok krvni pritisk in vročino, zdravi poapnenje žil, dober je proti strnjevanju krvi, pri revmi, čisti ledvica in mehur, zelo uspešen je pri izpiranju belega toka, čisti kožo ter posledično odpravlja izpuščaje in lišaje, pospešuje celjenje ran, zvišuje odpornost proti infekcijam in blagodejno vpliva na celo telo. Čemaž uživajmo v zmernih količinah, saj sicer lahko razdraži prebavila. Pripravimo si svežega, lahko ga vložimo v olje ali zamrznemo, pripravimo tinkturo ali čemaževo vino. Poda se k solatam ali pa kot začimba k juham in omakam. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 14

15 PREDSTAVLJAMO KZ SELNICA OB DRAVI Z LASTNO PROIZVODNJO JABOLK Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi leži v Dravski dolini. Njene korenine segajo v daljna štirideseta leta prejšnjega stoletja. Skozi zgodovino je zadruga imela pomembno razvojno vlogo in jo ima tudi danes, kar je posebej prepoznavno v hribovskih območjih. Veliko je prispevala h graditvi infrastrukture na podeželju, k pospeševanju turizma na kmetijah in k izobraževanju svojih članov. Danes ima v svoji posesti kmetijska zemljišča, kjer pridelujejo kakovostna jabolka, pred nekaj leti pa so začeli s proizvodnjo vrtnin in nekaterih poljščin. Je ena redkih zadrug, ki ima svojo lastno proizvodnjo, zato je uspešnost poslovanja v veliki meri odvisna od danih vremenskih razmer, potrebnih za dober pridelek. Poleg lastne pridelave odkupuje kmetijske proizvode ter oskrbuje kmete in druge kupce z raznim trgovskim blagom. Zadruga je v lanskem letu povečala odkup živine, mleka in imela večji pridelek jabolk. Fotografije: arhiv KZ Selnica ob Dravi Janko Stojkovič poslovanje zadruge ocenjuje:»zadruga je poslovno leto zaključila uspešno, ustvarila je 2,5 milijona evrov prihodkov. Združuje 78 članov in 13 zaposlenih. Lani je zadruga uspešno zaključila investicijo v sončno elektrarno, ki je postavljena na strehi zadružne hladilnice. Investicija v vrednosti evrov naj bi se povrnila v sedmih letih in dolgoročno prispevala k razvoju zadruge. Zadruga vsako leto načrtno obnavlja sadovnjake in jih opremlja s protitočnimi mrežami.«janko Stojkovič, ki je že 12 let direktor zadruge in eden od ključnih nosilcev nakupa deleža v Ljubljanskih mlekarnah, je zelo dejaven tudi v svoji občini, zasebno pa je velik ljubitelj kulture, saj že več kot 30 let sodeluje v Kulturnem društvu Pavza kot pevec in amaterski igralec. Stanislav Kraner, ki je na občnem zboru konec marca ponovno dobil zaupanje članov za naslednje štiriletno vodenje zadruge kot predsednik zadruge, o načrtih za prihodnje pravi:»v prihodnje nameravamo povečati prihodek, posodobiti kmetijsko pridelavo, povečati kakovost kmetijskih pridelkov in poiskati nove prodajne možnosti ter širiti prodajne artikle. Vse to bomo s pomočjo že pridob - lje nih javnih sredstev tudi izvedli.«a. J. KMETIJA DUŠANA PINTARJA OHRANJA TRADICIJO Na Gorenjskem kmetje pridelujejo kakovostne proizvode, ki jih tržijo preko svojih zadrug ter klavnice in mlekarne, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Ena takih kmetij je kmetija Dušana Pintarja, na kateri kmetujejo že več sto let več generacij. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo mleka, mesa in gozdnih proizvodov. Dušan Pintar je že drugi mandat podpredsednik škofjeloške zadruge, aktiven v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije vse od njene ustanovitve, popoldne pa svoj prosti čas namenja obnavljanju starodobnih vozil in potovanjem. Prizadeva si za čim boljše sodelovanje kmetov z zadrugo in potrošniki.»kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je stanovska organizacija kmetov, ki mora delati v korist kmetov in skrbeti za dobro sodelovanje z vsemi kmetijskimi in nekme - tijskimi organizacijami. Zbornica bi morala poskrbeti za gospodarske možnosti, ki bodo kmetom omogočile čim boljše gospodarjenje na svojih kmetijah,«pa meni o zbornici, katere član je. 15

16 ZANIMIVOSTI ČE JE APRIL DEŽEVEN, KMET NE BO REVEN Po starih vremenskih pregovorih sodeč je prav od aprilskega vremena v mnogočem odvisna letina vrtnin in poljščin. Če je dežja ravno prav, bo letina dobra, je razumeti gornji pregovor, a»če je v aprilu preveč dežja, kmet nad slabo letino godrnja«in»če se aprila vreme smeje, se bo kisalo pozneje,«pa nad pogosto muhastim aprilskim vremenom že svarita naslednja dva vremenska pregovora. Kakor koli, v vrtu, sadovnjaku in na polju nas čaka v aprilu že kar veliko dela. Ko so tla že dovolj ogreta, v vrtne grede posejemo korenček, peteršilj in redkvico, še je čas tudi za sajenje čebulčka in česna. Na prosto presadimo sadike zgodnje solate, zelja, cvetače in kolerabice, prve posevke pa v začetku aprila še prekrijemo z vrtno kopreno. Sejemo grah, vse vrste zelja, pozno kolerabo, poletno endivijo, ohrovt in rdečo peso. Če želimo imeti vedno pri roki špinačo, jo sejemo vsak teden. Kumare in buče sejemo v lončke in jih pripravimo za kaljenje in poznejše sajenje na prostem. Ponekod so kmetje na njive že posadili krompir, drugod pa jih le pripravili za sajenje krompirja, fižola in koruze. Zelo moramo paziti, da s škropljenjem ne motimo ali celo zastrupimo čebel. Na okrasne grede posejemo trpežne enoletne cvetlice, nežnejše sejemo v toplo gredo. Na prosto presadimo nageljne in cvetlice, ki smo jih vzgajali od prejšnje jeseni. V vrt presadimo rododendron in druge okrasne rastline. D. S. V MAJU BO POTEKAL TEDEN GOZDOV Letošnji teden gozdov bo potekal od 21. maja do 27. maja 2012 pod motom»povezovanje v gozdu in lesu«. Namen prireditve je bolje povezati vse tiste, ki lahko sodelujejo v gozdovih, od lastnikov, strokovnih institucij pa do členov v verigi gozd-les. Gozdovi so pomembni tako v ekonomskem pogledu, vedno bolj pa jih bomo cenili tudi po njihovih drugih socialnih in okoljskih funkcijah, npr. v turizmu, kot zaščito pred vetrom, plazovi, kot vir pitne vode. Eden od ciljev je tudi spodbuditi rabo in predelavo lesa. Po vsej državi bo v tednu gozdov veliko različnih prireditev. V osrednji Sloveniji jo skupaj pripravljajo Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter gozdarski in lesarski oddelek Biotehnične fakultete. Prireditve bodo potekale v Ljubljani med 22. in 26. majem 2012, zlasti šolarjem bodo na vodenih ogledih pokazali bogastvo drevesnih vrst in njihovo uporabnost. Osrednja prireditev bo 25. maja 2012, na njej pa se bo predstavil celoten gozdarsko-lesni sektor pod naslovom»od vznika do proizvoda«. Damjan Oražem, ZGS Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na info@spodezelja.si in z veseljem jih bomo objavili. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI, Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek:... Naslov (kraj in hišna številka)... Poštna številka:... Pošta:... Telefon:... Elektronska pošta:... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere:... Datum:... Podpis:... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

17 ZANIMIVOSTI AKTUALNO Fotografija arhiv DBS ZBRANI ZBIRATELJI Z VSEGA SVETA Sejem Collecta, ki se je odvijal od 23. do 25. marca 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je med narodni sejem zbirateljstva, na katerem se je predstavilo več kot 130 zbiralcev in trgovcev iz 18 držav. Le-ti hranijo in prodajajo zbirke s področij filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitet, gramofonskih plošč in zgoščenk, stripov ter različne druge zbirke. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za spominske in zbirateljske kovance, ki jih Republika Slovenija vsako leto izda ob različnih priložnostih in ki so od leta 2008 v prodaji izključno v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije, v času sejma pa so bili na voljo tudi na razstavnem prostoru Deželne banke Slovenije. Na sejmu je bila na ogled tudi največja razstava družabnih iger»saj ni res, pa je!«, izpeljana je bila dražba starih knjig in tiskov, organi - zirana pa so bila tudi številna predavanja na temo zbira - teljstva. S. V. ZASEBNI MUZEJ TONIJA ŠTRIGLA Zbiratelj Toni Štrigel iz Selovca na meji treh občin na Koroškem se od leta 2002 skupaj z družino ukvarja z zbi - ranjem raznih predmetov. Zbira zastave občin Republike Slovenije, Evropske unije in sveta ter vojaške, policijske, gasilske, rudarske, godbeniške in druge uniforme. Do sedaj je zbral že okoli 300 različnih uniform in drugih ekspo natov, ki jih je dobil od policije in vojske. V zbirki so tudi uniforme vojakov in žan dar jev iz obdobja stare Avstrije in uniforma iz slo venske vojaške misije v Afgani stanu. Njegova zbirka predmetov, ki šteje več kot artiklov, je postala tako obsežna, da si je muzej uredil kar doma. Ima pa tudi domačo apoteko, riše na steklo, gravira v les in kovino, zbira družinske pratike in stare knjige, Titove slike in kipe, fotografira koroške kapele in znamenja, embleme in medalje. Njegove zbirke si lahko ogledate v zasebnem muzeju v Selovcu ali ga pokličete na 02/ B. J. Foto: arhiv Toni Štrigel V Državnem svetu RS se bodo do konca maja odvijali naslednji posveti: 24. april 2012: Posvet z naslovom Korporativna varnost pogoj za uspešno delovanje gospodarstva, ki ga pripravlja Inštitut za korporativne varnostne študije. 8. maj 2012: Predstavitev programa Skupnostne psihiatrije, ki ga pripravlja Svet za koordinacijo skupnostne psihiatrije v RS. 10. maj 2012: Posvet o vplivu sodišč na sodne postopke in gospodarsko zakonodajo ter gospodarstvo, ki ga pripravlja Združenje stečajnih upnikov. 17. maj 2012: Posvet z naslovom So programi socialnega varstva izraz potreb uporabnikov?, ki ga pripravlja ŠENT. 22. maj 2012: Posvet z naslovom Rehabilitacija demokracije skozi rehabilitacijo prava, ki ga pripravlja Akademija za demokracijo. 31. maj 2012: Posvet z naslovom Evropska državljanska pobuda izziv in priložnost za aktivno državljanstvo, ki ga pripravlja Evropski ekonomsko-socialni svet, skupina različnih interesov. 17 Vir: Državni svet RS

18 Foto: IZI FOTO PODOBA SV. ANTONA SKOZI ČAS, Sv. Anton na Pohorju Stalna razstava o zgodovini kraja stoji v mežnariji, ki je tesno povezana s preteklostjo vasi. Panoje s pisnim in slikovnim gradivom dopolnjujejo originalni predmeti v vitrinah in predmeti, ambientalno postavljeni v prostor, ki rekonstruirajo šolsko učilnico iz prve polovice dvajsetih let prejšnjega stoletja na Antonu (učbeniki, Cicibani, šolska tabla, šolske klopi, nalivniki ). V stari mežnariji so imeli pouk prvič leta 1935 ter po drugi svetovni vojni do leta Na panojih je zgoščen pregled duhovnikov, ki so zaznamovali življenje v kraju. Tudi sedež antonske občine v Avstro-Ogrski je bil najprej v mežnariji. V mežnariji pa lahko med drugim vidite tudi delavsko knjižico, ki jo je izdala še občina Sv. Del razstavljenih predmetov učilnica. RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS SEKVENCA SLOVENSKI KANTAVTOR UŽITNO ŽIVALSKO TKIVO PRIPADNIKI IRANSKEGA PLEMENA ALANOV ŠUNDOV IVANA TROJANSKI KRALJ TELEČJI ALI SVINJSKI HRBET S KOSTMI ČEP Anton, stare dokumente župnij skega urada, povojno knjižico z boni ali pikami za obleko Ogled razstave oziroma zbirke je mogoč po predhodni najavi: Branko Kanop, ITALIJANSKA SOPRA- NISTKA PATTI Za SED pripravila: Jelka Pšajd OTVORITEV SEZONE NORDIJSKE HOJE PO SLADKI POTI MESTO V ITALIJI, ZNANO PO POŠEVNEM STOLPU PLANETARNI SISTEM RUDOLF MAISTER EDVARD RUSJAN GESLO: Veliko pohodnih poti in poti za nordijsko hojo v Pomurju je označenih v naravi, veliko poti je primernih za kolesarjenje. Sladka pot je ena od njih, dolga je osem kilometrov, obiščete pa lahko medičarstvo, mlin in sirarno. Začne se v Ratkovcih na Goričkem, le 15 km stran od regijskega turističnega centra Moravskih Toplic. Konec marca nas je obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki nordijsko hojo izvaja kot obliko rekreacije že dobra štiri leta. Več na in na Besedilo in fotografija Silva Nemeš VEK, DOBA NOTRANJA STRAN ROKE OD ZAPESTJA DO PRSTOV NEKOČ JE BILO PRIPADNIK PEHOTNIH ENOT TURŠKE VOJSKE LJUBEZEN- SKO PESNIŠTVO 1 7 ALBANSKI POLITIK (FATOS) IGOR 8 EMILI DOLG, TANEK SKUPEK VLAKEN 6 VIRUS AIDSA 9 PREBIVALEC ČARGO ČEŠKE IVAN SLOVENSKI NOVINAR KOŠIR RELIGIJA 3 KRIŽANKA ZORAN ERCEG Rešitev prejšnje križanke je HRANILNA VREDNOST. Na razglednici, poslani 29. avgusta 1963 iz Stare Fužine, lahko vidimo nič hudega sluteče cike, ki se mirno pasejo na Uskovnici. Leta 1964 jih je namreč tedanja stroka na simpoziju v Kranju ocenila kot govedo, ki z ekonomskega vidika ni ustrezno, in jih s tem obsodila na propad. Vendar pa se je cika dvignila kot ptič feniks iz pepela; na drugi državni razstavi cikastega goveda v okviru kmetijskega sejma v Komendi 1. aprila 2012 je kot avtohtona slovenska vrsta goveda zopet blestela v polnem sijaju. Stanislav Čičerov 18

19 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 26. marca do 1. aprila 2012 v EUR Mleko /kg /kg k.t. /kg k.t. 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 3,80 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 0,32 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mlado pitano govedo, razred R3 3, teden Prašiči, razred E 1, OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE ZA OBČANE Obročno varčevanje: Nespremenljiva obrestna mera nad 180 dni 2,85 % nad 1 leto 3,65 % nad 2 leti 4,25 % nad 3 leta 4,50 % nad 4 leta do 10 let 4,65 % Najnižji obrok znaša 20 EUR. MALI OGLASI PRODAM ZGORNJESAVINJSKE ŽELODCE Prodam zgornjesavinjske želodce. Telefon: PRODAM OBNOVLJENO KARILO, ČINKET Prodam popolnoma obnovljeno karilo, činket uporabno za delo ali okras na vrtu. Telefon: Naročilo malih oglasov na spletni strani teden /kg 3,40 3,10 2,80 2,50 2,20 1,90 1,60 1,30 1,00 2,11 Pšenica teden Stopimo skupaj za varno prihodnost slovenskega kmeta. Kmečka lista društvo za razvoj kmetijstva in podeželja bo tudi tokrat sodelovala na volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Prepričani smo, da lahko s skupnim delom, zadružnimi vrednotami in brez političnih pritiskov zagotovimo varno prihodnost vsakemu slovenskemu kmetu ter izboljšamo prepoznavnost in vpliv zbornice pri sprejemanju pomembnih odločitev na področju slovenskega in evropskega kmetijstva. Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo! 19

20 Z NAMI DO CILJA Ponujamo vam,, traktorje, stroje in vso drugo opremo, potrebno za vaše kmetovanje. Kot strokovnjaki na podroèju financiranja nciranja kmetijstva vam zagotavljamo individualne dualne in prilagodljive pogoje ter svetovanje in pomoè med celotnim obdobjem financiranja. a. Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ , faks: 01/ , e-naslov: