Revija_zadružna_zveza_Slovenije

Transcription

1 S št. 39 / 2015, 1. september 2015 PODEŽELJA.SI ObJAVlJEn JAVni RAzPiS za POMOč MlAdiM KMEtOM ukinja SE PRAG za ObVEzni VStOP V RAčunOVOdStVO na KMEtiJAh POdlubniKi OGROŽAJO naše GOzdOVE finančni lizing - ugoden način nakupa MEhAnizAciJE bliža SE SEtEV OziMnih Žit 70 let KMEtiJSKE zadruge MEtliKA in KMEtiJSKE zadruge SElnicA Ob dravi AGRA 2015 SEJEM PRESEŽKOV iz intervjuja dr. JOŽE POdGORšEK Naloga varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano je utrditi verigo preskrbe s hrano in s tem izboljšati prehransko varnost v Sloveniji. zadruge na SEJMu AGRA Zadruge in Zadružna zveza Slovenije vas vabimo, da nas obiščete na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo potekal od 22. do 27. avgusta 2015 v Gornji Radgoni.

2 Nudimo vam: Finanèni lizing novih in rabljenih traktorjev Finanèni lizing kmetijske in gozdarske mehanizacije Finanèni lizing osebnih in gospodarskih vozil Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ , faks: 01/ e-naslov:

3 uvodna MiSEl POdPORA RAzVOJu zadružništva dr. franci Avsec, vodja pravne službe zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja štirikrat letno Spletna izdaja časopisa na Datum natisa: 1. september 2015 ISSN Pred nastopom gospodarske krize konec prejšnjega desetletja so neredki gledali na zadruge kot organizacije, ki v sodobnem tržnem globaliziranem okolju nimajo posebej obetavnih razvojnih možnosti. Vendar so se domnevne»ovire«za večjo konkurenčnost zadrug, na primer zadržanost do (pre)velikih tveganj, neobstoj nagrajevanja z delniškimi opcijami (ki naj bi pritegnilo najboljše poslovne talente) in bolj premišljeno zadolževanje, v kriznih časih izkazale za primerjalno prednost. Raziskovalci zadružništva, na primer Claudia Sanchez Bajo, ugotavljajo, da zadruge tudi v času krize ne selijo svoje dejavnosti v okolja z nižjimi standardi in stroški, izgubo posamezne dejavnosti pa raje nadomestijo z novo dejavnostjo, kot da bi odpuščale zaposlene. Delujoče demokratično upravljanje omogoča, da se lahko člani pravočasno seznanijo z nevarnostjo krize in ustrezno ukrepajo. Medtem ko zadružno izobraževanje in obveščanje razvijata dolgoročnejšo vizijo, dajejo zadrugam posebno stabilnost skupne (nedeljive) zadružne rezerve kot medgeneracijsko namensko premoženje. Zato ekonomisti ocenjujejo, da so zadruge na splošno v kriznih razmerah odpornejše. Tudi v Sloveniji je oživel interes za zadružništvo in druge alternativne poslovne modele (na primer socialna podjetja), ki lahko bistveno prispevajo k večji zaposlenosti, socialni vključenosti, zlasti ranljivih skupin, k boljši samooskrbi s kmetijskimi proizvodi in živili, zmanjševanju socialnih razlik, popestritvi socialnih in okoljevarstvenih storitev (zelena ekonomija) ter k razvijanju novih oblik dela in proizvodnje. V začetku leta 2015 je začela delovati vladna projektna skupina za zadružništvo z nalogo proučiti, katere spremembe in dopolnitve bi bile potrebne v normativni ureditvi in podpornem okolju, ter pripraviti konkretne predloge. Zakon o zadrugah omogoča ustanavljanje zadrug v vseh dejavnostih in dopušča zadrugam oziroma zadružnikom zelo široko avtonomijo, da lahko organiziranost in poslovanje prilagodijo velikosti zadruge, dejavnosti ter načinu sodelovanja med članom in zadrugo. Na podlagi dosedanjih izkušenj je mogoče reči, da se je kot ovira za razvoj obstoječih in novih zadrug, zlasti na področjih, kjer zadruge doslej niso delovale, izkazalo zlasti izključevanje zadrug iz posameznih dejavnosti (v nezadružnih predpisih) in iz nekaterih pomembnih ukrepov podpornega okolja za podjetništvo. Razmere na tem področju so se začele izboljševati po drugi noveli Zakona o podpornem okolju za podjetništvo leta 2013, ki pojma podjetja ne omejuje več na pravno obliko gospodarske družbe in samostojnega podjetnika. Oblikovanje primernih razvojnih instrumentov za zadruge je velik izziv. Zadruge niso zdravilo za vse, posebej če nanje pomislimo šele potem, ko so vse druge možnosti izčrpane. Največji prispevek k vzdržnemu zadružnemu razvoju namreč zagotavljajo tiste spodbude, ki upoštevajo posebnosti zadrug oziroma njihovo identiteto in so usmerjene zlasti v opolnomočenje članstva. 3

4 AKtuAlnO zadružništvo na SEJMu AGRA 2015 Zadružna zveza Slovenije in zadruge se predstavljamo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki bo potekal od 22. do 27. avgusta V hali B bomo predstavili dejavnosti zadrug s sloganom»zadruge v spremenjenem poslovnem okolju«. Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, bodo na ogled in pokušino postavile mlečne in mesne izdelke, zelenjavo in sadje ter vina zadružnih vinskih kleti. V hali B razstavljajo tudi Deželna banka Slovenije, Časopisnozaložniška družba Kmečki glas, Semenarna Ljubljana, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in drugi. V sredo, 26. avgusta 2015, bo tradicionalni dan slovenskih zadružnikov s svečano podelitvijo priznanj. V sodelovanju z Založbo Modrijan, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in Zvezo kmetic Slovenije pa bomo v ponedeljek, 24. avgusta 2015, ob 14. uri v dvorani 2 predstavili knjigo»kapital in past zadolževanja, zadružništvo kot alternativa«. Vabimo vas, da nas v času sejma obiščete na zadružnem razstavnem prostoru na sejmu AGRA v hali B. dan zadružnikov na sejmu AGRA Tradicionalni dan slovenskih zadružnikov na sejmu AGRA je sreda, ko so svečano podeljena priznanja zaslužnim zadružnikom. Priznanja pomenijo zahvalo zadružnicam in zadružnikom za trud in prizadevnost, ki ju vlagajo v svoje delo že vrsto let, bodisi na kmetiji, v zadrugi ali širšem okolju. Pomenijo zahvalo za gradnjo in krepitev zadružnih vrednot med generacijami in v okolju, kjer sobivajo. letošnja slovesnost s podelitvijo priznanj bo potekala v sredo, 26. avgusta 2015, z začetkom ob 10. uri v dvorani 1. Prireditve se bodo udeležili številni ugledni gostje, med njimi dr. Miro cerar, predsednik Vlade RS, Mitja bervar, predsednik državnega sveta RS, mag. dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugi. Na sejemskem prostoru Zadružne zveze Slovenije se bodo predstavile tudi tri nagrajene zadruge. nagrajenci zadružne zveze SlOVEniJE Priznanje za trajni prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejme: ivan KuRE, na predlog Kmetijske zadruge Metlika Letno priznanje za prispevek k razvoju zadružništva prejmejo: MiRO boštjančič, na predlog Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka društvo KMEčKih ŽEnA ŽiRi, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge M Sora Žiri RObERt fujs, na predlog Kmetijske zadruge Radgona SOnJA GuzElJ, na predlog Kmetijske zadruge Cerklje MARKO harih, na predlog Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi ivan hrga, na predlog Mlekarske zadruge Ptuj JOŽE JuVAnčič, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija MiRKO KEKEc, na predlog Perutninarske zadruge Ptuj PEtER levstek, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica MARJAn MihElič, na predlog Koroške kmetijskogozdarske zadruge Slovenj Gradec MARtin nemanič, na predlog Kmetijske zadruge Metlika ivan OSEt, na predlog Hmezad Kmetijske zadruge Petrovče zlata RihtER, na predlog Kmetijske zadruge Šaleška dolina SlAVKO ROblEK, na predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj drago ROŽAnEc, na predlog Kmetijske zadruge Izlake ElizAbEtA tavčer JuRčEK, na predlog Deželne banke Slovenije dušica turk, na predlog zadruge Vinakras Sežana franc ŽbOGAR, na predlog Kmetijske zadruge Tolmin AntOn ŽnidERšič, na predlog Kmečke zadruge Brežice Priznanje ob posebnih priložnostih prejmejo zadruge: KMEtiJSKA zadruga MEtliKA za 70 let delovanja KMEtiJSKA zadruga SElnicA Od dravi za 70 let delovanja KMEtiJSKA zadruga šaleška dolina za 60 let delovanja Nagrajencem in nagrajenim zadrugam iskreno čestitamo! 4

5 AKtuAlnO AGRA 2015 sejem presežkov AGRA se s svojo 53. ponovitvijo od 22. do 27. avgusta 2015 v Gornji Radgoni potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji ter sosedski regiji štirih držav. Vrhunsko tehnologijo, mehanizacijo in opremo za kmetijstvo ter prehransko industrijo, najkakovostnejšo lokalno in regionalno hrano, vina ter ekološke pridelke predstavlja 1785 razstavljavcev iz 30 držav na skupaj kvadratnih metrov razstavnih površin. Očarale vas bodo strokovne razstave govedi, konj, prašičev, drobnice, avtohtonih pasem domačih živali, čebelarstva, perutnine in malih živali. Od sobote do ponedeljka lahko spremljate predstavitve mednarodne šole mladih rejcev goveda, v sredo sodelujete na dražbi plemenskih telic ter vse dni uživate v nastopih študentov z lipicanskimi konji. Navdušili vas bodo osrednji sejemski vrt, ekološki in permakulturno-biodinamični vrt, njiva z avtohtonimi rastlinami in prikazom zelenega gnojenja, slovenski trsni izbor, nasad starih sort jablan in hmelja, gozdno-parkovni nasad ter predstavitve industrijske konoplje. Deležni boste najboljših nasvetov za pridelavo in rejo ter varno delo v gozdu. Po sejemskem koledarju in urniku se lahko zabavate in pri tem izobražujete, začenši v soboto na Festivalu piva in glasbenem večeru z Manco Špik. Poskusite lahko 50 najboljših blagovnih znamk slovenskih živil, pekovske izdelke, slovenske jedi iz največjega lonca na svetu, pecivo iz slovenske keramike ter vina, med, mesne in mlečne izdelke, nagrajene na strokovnih ocenjevanjih kakovosti. AGRA vabi tudi z ugodnimi cenami vstopnic in brezplačnim parkiranjem. Po ugodni ceni, ki vsebuje avtobusni prevoz, vstopnico in sejemsko malico, se lahko tudi pripeljete na sejem. Več informacij: Vesna Dajčman, tel. 02/ ali e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Izberite dan in program za doživetje sejma AGRA na: M. M. Fotografija Kmetijska zadruga Metlika zadruge prejemnice odličij na sejmu AGRA Na letošnjem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona so medalje prejele tri zadružne vinske kleti. Vinska klet Metlika je prejela deset medalj, med njimi veliko zlato medaljo za Kolednik sauvignon letnik 2011 in Kolednik rumeni muškat letnik Obe vini sta suhega jagodnega izbora, pridelani v izjemno lepih suhih in toplih jesenih. Za Kolednik sauvignon jagodni izbor letnik 2009, Kolednik laški rizling ledeno vino letnik 2009, Kolednik rumeni muškat jagodni izbor 2011 in Metliška črnina PTP so prejeli zlato medaljo.»minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«vinska klet Goriška brda je prejela devet medalj, od tega tri zlate. V kleti so še posebej veseli zlate medalje za Peneči muškat, ki je njihova nova, sladka penina z nižjo alkoholno stopnjo. Zlato medaljo sta prejeli tudi vini sorte cabernet sauvignon iz linije Quercus in Bagueri. Vinska klet Vinakras Sežana je prejela skupaj sedemnajst medalj, od tega štiri zlate medalje, ki so pripadle vrhunskemu rdečemu vinu Teranton letnika 2009 in 2011, Ruju in izbranemu Teranu PTP. Teranton je vino, ki na Krasu zori samo v najboljših letnikih. Pridelano je iz sorte refošk z izbranih vinogradov spodnjega in zgornjega Krasa. RUJ je sladko, posebno vino, pridelano iz naravno sušenega grozdja sorte refošk. Vino je donegovano v majhnih hrastovih sodčkih, ki vinu dajejo svojevrsten pečat. Fotografija Kmečka zadruga Sevnica Fotografija Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi 5 Na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov so medalje prejele tri kmetijske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije. Kmetijska zadruga Rače je prejela zlato medaljo za domačo suho šunko, srebrno medaljo za klobaso s sirom in domačo klobaso. Srebrno medaljo je zadruga Rače prejela za tržno ponudbo zorjene goveje pljučne in čevapčiče, bronasto medaljo pa za ekološke hrenovke in delikatesno slanino. Kmečka zadruga Sevnica je bila odlikovana s srebrno medaljo za sevniško tradicionalno salamo, panceto krško-poljskega prašiča in prekajeno šunko s kožo. Kmetijska zadruga Krka je prejela srebrno medaljo za Gregorjevo domačo klobaso in tlačenko. V okviru mednarodnega ocenjevanja sadnih sokov, pijač in vod je Kmetijska zadruga Selnica ob dravi prejela veliko zlato medaljo za 100-odstotni jabolčni sok bister in bronasto medaljo za 100-odstotni jabolčni sok motni. Kmetijska zadruga šaleška dolina je prejela zlato medaljo za jabolčni sok 100-odstotni SLODAR. A. J. in B. J.

6 AKtuAlnO Gornja Radgona Sprememba zakona o dohodnini ukinja prag za obvezni vstop v računovodstvo Sprememba Zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta sredi julija v Državnem zboru, že za leto 2015 širi seznam dohodkov, ki so za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost oproščeni plačila dohodnine, z letom 2016 pa ukinja prag za obvezni vstop v računovodstvo. Najpomembnejša pridobitev spremembe Zakona o dohodnini je ukinitev praga za obvezni vstop v računovodstvo. S 1. januarjem 2014 so morala kmečka gospodinjstva, ki so v povprečju dveh zaporednih predhodnih let presegla evrov pavšalnih dohodkov, začeti davčno osnovo ugotavljati na podlagi računovodstva oziroma na podlagi vodenja evidenc za davčne namene. Z zadnjo MEDNARODNI 6 spremembo Zakona o dohodnini pa se bodo kmečka gospodinjstva za tak način ugotavljanja davčne osnove odločala zgolj prostovoljno in ne več kot obvezniki. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab se bo lahko za vodenje računovodstva oziroma evidenc za davčne namene odločil le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za davek na dodano vrednost. Tisti, ki so obvezniki postali z letom 2014 ali 2015, bodo tako lahko s 1. januarjem 2016 ponovno prešli na ugotavljanje davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka, za leto 2015 pa bodo morali do konca marca 2016 še pripraviti davčni obračun. S spremembo zakona se širi tudi nabor dohodkov, povezanih z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (to so le tiste dejavnosti, ki so obdavčene na podlagi katastrskega dohodka), ki so oproščeni plačila dohodnine. Finančna uprava RS je zagotovila, da bodo vsi zainteresirani o potrebnih postopkih za spremembo načina ugotavljanja davčne osnove pravočasno obveščeni. Kdor pa se je za računovodstvo odločil prostovoljno, mora v sistemu ostati najmanj pet koledarskih let. Iz novic KGZS povzela B. J.

7 Fotografija arhiv Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije AKtuAlnO hmelja bo letos manj Po lanski izredno dobri letini, ki je navrgla dobrih 2300 ton hmelja, si 103 slovenski hmeljarji, ki letos obdelujejo 1406 hektarov zemljišč, obetajo zgolj povprečen hmeljski pridelek. Kot je pojasnila svetovalka specialistka za področje hmelja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije irena friškovec, so letošnjo sezono zaznamovali izraziti skoki temperatur, kar se odraža v rasti in razvoju hmelja. V mnogih nasadih so rastline še slabo razraščene, ponekod so na isti rastlini poleg cvetov že hmeljski storžki.»o količini letos pridelanega hmelja je v tem času še prezgodaj govoriti, kajti veliko je odvisno še od razmer v naslednjih dneh oziroma tednih,«še pravi Friškovčeva.»Če bodo razmere optimalne, se bodo storžki lahko razvili do konca in potem se bomo lahko približali povprečni letini, če pa se bodo nadaljevale visoke temperature, bo pridelek manjši.«tudi eden od večjih spodnjesavinjskih hmeljarjev frančišek Gajšek, ki je hmelj zasadil na 28 hektarih zemljišč, napoveduje v primerjavi z lanskim letom skromnejšo hmeljsko letino.»vseeno pa sem zadovoljen, ker smo hmeljarji uspeli premagati nekajletno krizo in ohranili hmeljarsko panogo, ki ji je zaradi nepokritih stroškov pridelave hmelja in velikih zalog grozil zlom. Ponosni smo lahko, da pridelujemo hmelj, ki je v svetu cenjen kot aromatičen in zato nekoliko poseben.«v Braslovčah so se v nedeljo, 9. avgusta 2015, v organizaciji Turističnega društva Braslovče in v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije zbrali slovenski hmeljarji na 53. Dnevu hmeljarjev, kjer so imenovali novo hmeljarsko princeso Ano Zupanc in starešino Alojza Jelena, pripravili pa so tudi več spremljajočih prireditev. D. S. 12 milijonov pomoči za mlade kmete Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec julija 2015 objavilo prvi javni razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015 v skupni višini 12 milijonov evrov, od tega je za mlade kmete z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji namenjenih 8,4 milijona evrov, za ostale mlade kmete pa 3,6 milijona evrov. Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in nadaljevanje izrednih ukrepov na trgu s sadjem in zelenjavo Evropska komisija je do 30. junija 2016 podaljšala izvajanje začasnih izrednih ukrepov podpore za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave. Ukrep je odziv na krizo zaradi podaljšanja ruskega embarga do avgusta Republika Slovenija je v skladu s predpisi EU upravičena do kvote ton pridelka določenih vrst sadja in zelenjave. Na podlagi uredbe so upravičeni do podpore naslednji proizvodi: jabolka, hruške, slive, sveže namizno grozdje, kivi, paradižnik, korenje, sladka paprika, kumare, kumarice, pomaranče, klementine, mandarine, limone, breskve, nektarine, zelje, cvetača in glavnati brokoli, gobe iz rodu Agaricus, jagodičje. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo lahko uveljavljali ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo pridelka humanitarnima organizacijama (Rdeči križ Slovenije Zveza združenj, Mirje 19, 1000 Ljubljana, Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana), brezplačno razdelitvijo pridelka ustanovam in organizacijam ali brezplačno oddajo ali prodajo pridelka predelovalni industriji. V septembru bo objavljena tudi nacionalna uredba, ki bo podrobneje določila izvedbo teh ukrepov v Sloveniji. Po MKGP povzela B. J. usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Upravičenec, ki se zaposli na kmetiji, je upravičen do evrov javne podpore, za ostale upravičence je znesek podpore evrov. Vnos vlog v elektronski sistem in vlaganje vlog v fizični obliki bosta mogoča do Dodatne informacije so dostopne na info točkah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ali in info točki Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (tel.: , e-pošta: aktrp@gov.si). J. O. in M. K. 7

8 Leta 1909 je bila ustanovljena prva vinarska zadruga v Beli krajini, da bi organizirano tržila belokranjsko vino. Takratna zadruga je leta 1929 zaradi lastnih potreb po vinu zgradila tudi vinsko klet, ki pa je bila med drugo svetovno vojno porušena. Leta 1958 je novo zgrajena vinska klet prvič odkupila vino in ga začela tržiti. zadruge SE PREdStAViJO Kz MEtliKA zvestoba dobremu ŽE 70 let Kmetijska zadruga Metlika, z.o.o., je ena od najstarejših zadrug v Sloveniji, saj njeni začetki segajo v leto S svojo zgodovino poslovanja, kakovostjo ponudbe in širino prodaje je Kmetijska zadruga Metlika danes po prometu največja zadruga v Sloveniji. Prva vinska klet Metlika, žal porušena med drugo svetovno vojno Mejniki v največji belokranjski vinski kleti so zagotovo leto 1968, ko je bila prvič v Beli krajini po drugi svetovni vojni napolnjena steklenica z metliško črnino, ter leto 1981, ko so kot prva klet v Sloveniji pridelali rose vino, in pet let pozneje leto 1986, ko so kot prva klet v takratni Jugoslaviji pridelali ledeno vino.»minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«aprila 1945 je bila ustanovljena nabavnoprodajna zadruga, ki je predhodnica zadruge, kot jo poznamo danes. V naslednjih letih so se vse manjše okoliške zadruge združile z zadrugo v Metliki, s čimer je dobila tudi primarno proizvodnjo. S poznejšimi reorganizacijskimi spremembami in priključitvami je zadruga dosegla sedanjo organiziranost. Kmetijska zadruga Metlika je danes organizirana v štiri dohodkovno samostojne enote oziroma programe ter skupno upravo. Program vino zajema vinsko klet in vinogradništvo, program mesnine vključuje klavnico ter tehnološko tudi mesnico in mesni diskont v Ljubljani, program trgovina vključuje maloprodajne trgovine ter agrocenter in program gastro s sedmimi prodajnimi centri po Sloveniji. ivan Kure, predsednik KZ Metlika, prej pa njen dolgoletni direktor, pravi o zadrugi:»kmetijska zadruga Metlika Fotografije arhiv KZ Metlika 8 je v 70 letih svojega delovanja pomembno prispevala k razvoju belokranjskega kmetijstva, podeželja in zadružništva, to pa uspešno nadaljuje tudi danes. V teh letih smo skupaj z našimi člani in sodelavci zadrugo razvijali, širili njeno dejavnost, zlasti na področju vinogradništva in vinarstva, mesa, trgovine in gastro programa, ter postali prepoznavni. Zadruga Metlika je danes med največjimi zaposlovalci v regiji. V prihodnje si bomo prizadevali, da zadrugo še okrepimo, razvijamo, sledimo novim zahtevam trga in globalni konkurenčnosti.«kmetijska zadruga Metlika po razvrstitvi sodi med velika podjetja z 238 zaposlenimi, 70 samostojnimi podjetniki, ki zanjo vsak dan razvažajo blago, ter 108 člani, ki zadrugi prodajajo svoje tržne viške. Kot največji oskrbovalec gostinstva vsak dan s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami in priznanimi blagovnimi znamkami iz tujine, katerih zastopniki so, oskrbujejo bazo večine gostinskih in turističnih obratov v Sloveniji.»Zadruga v povprečju letno odkupi od članov okoli 200 ton mesa in 450 ton grozdja, odkupuje pa tudi vse druge tržne viške primarne proizvodnje. V letu 2014 smo pri primarni proizvodnji mesa in vina, maloprodaji ter oskrbi gostinstva ustvarili skupaj 63,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Velik vložek smo v zadnjih letih namenili novi in sodobni polnilni liniji za vina, imamo sodobno klavnico z ovalnim žigom in posodobljeno razsekovalnico mesa v Ljubljani. V kolektivu KZ Metlika se trudimo biti odlični pri kakovosti svojih proizvodov in storitvah ter tudi pri oskrbi potrošnikov s celotno ponudbo ter v sodelovanju s poslovnimi partnerji,«je o poslovanju zadruge povedal njen direktor Jože cajnar in dodal, da se pri tem zavedajo svojega poslanstva v prostoru in skrbijo za koristi članov zadruge. S. Ž. C. Tekmovalci šova Znan obraz ima svoj glas na koncertu v Vinski kleti Metlika, na sredini direktor KZ Metlika Jože Cajnar

9 Že v leksikonu Dravske banovine je Selnica omenjena kot kraj, znan po sadju. Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi že 70 let ohranja tradicijo in se razvija na področju sadjarstva. Ima svojo lastno posest, kjer poleg sadja prideluje tudi druge kmetijske pridelke. Pri pridelavi sadja v zadrugi uporabljajo do okolja prijazne metode dela in proizvodne tehnologije. Njihov cilj je proizvajati varno hrano, biti odgovoren do ljudi in okolja ter slediti zahtevam trgovcev in aktualni zakonodaji. V sklopu zadnje investicije prenove sadovnjakov v letu 2014 so posadili okoli mladih sadik. Med Obnovljeni nasadi njimi je nekaj novih sort, s katerimi želijo dopolniti in razširiti ponudbo lastnih izdelkov. Pridelujejo jabolka, jabolčni sok, suho sadje, konopljino olje in čaj, češnje, zelje, krompir in čebulo. Vse lastne izdelke bodo združili pod novo blagovno znamko OK (Okusi kmetij), ki jo oblikujejo skupaj s Kmetijsko zadrugo Hoče. Ta v lastnih sadovnjakih v Pekrah prideluje jabolka, ki jih skladišči in trži skupaj s KZ Selnica ob Dravi. Sodelovanje z zadrugo pa poteka tudi na drugih poslovnih področjih, sodelovanje širijo tudi z drugimi zadrugami. Nova blagovna znamka OK bo kmalu prisotna tudi na trgu. Zadruga ima sodobno opremljeno hladilnico, ki so jo nadgradili s postavitvijo sončne elektrarne. Tako iz obnovljivih virov črpajo električno energijo za hlajenje sadja.»v polni Hladilnica in sončna elektrarna rodnosti nasadov bo zadruga pridelala 1700 ton jabolk. Vsi nasadi so obnovljeni, pokriti z mrežami proti toči, manjka samo še namakalni sistem. Zaradi višinske razlike med nasadi in nivojem reke Drave bi bilo najbolje urediti lastne vrtine,«pravi direktor Janko Stojkovič. Razmišlja o pridobitvi vodnega dovoljenja in iskanju partnerja, ki bi sodeloval pri gradnji lastne vrtine, in dodaja:»namakanje bi pomenilo zadruge SE PREdStAViJO Kz SElnicA Ob dravi 70 let znanja in izkušenj na POdROčJu SAdJARStVA KZ Selnica ob Dravi je bila ustanovljena 18. novembra 1945 z namenom»vse naloge vršiti v svrho samopomoči in izboljševanju gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva«, kot je zapisano v listini o vpisu zadruge. Fotografije arhiv KZ Selnica ob Dravi 9 pravo rešitev tudi za četrthektarski nasad češenj, ki še bolj kot jabolka potrebujejo vodo v času suše«. Janko Stojković, direktor KMETIJSKA ZADRUGA SELNICA OB DRAVI Z.O.O. Pridobili so tudi certifikat GLOBAL G.A.P., ki dokazuje odgovornost zadruge in njeno zavezanost dobrim kmetijskim praksam, ki so ključni dejavnik uspešnega prodora na trg in obstanka na trgu. O odličnosti njihovih izdelkov govorijo medalje in priznanja, ki so jih prejeli letos na Dobrotah slovenskih kmetij. Za hladno stiskano konopljino olje, ki ga pridobivajo s stiskanjem semen industrijske konoplje, so prejeli zlato priznanje, za jabolčni sok in suhe jabolčne krhlje pa srebrno priznanje. Ob sedemdesetem jubileju se lahko pohvalijo z bonitetno oceno odličnosti, certifikatom, ki ga je v Sloveniji prejelo le 7,7 odstotka najuspešnejših pravnih oseb, in to kljub»ruskemu embargu«in neugodnih vremenskih razmerah. Certifikat predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskega subjekta in temelji na računovodskih izkazih za zadnje poslovno leto ter napoveduje varnost poslovanja v naslednjih letih. N. P. Jože šiler, predsednik KZ Selnica ob Dravi:»Zgodba, ki jo piše KZ Selnica ob Dravi, je dolga že sedem desetletij. Da podjetje obstane tako dolgo na trgu, je potrebno kakovostno opravljeno delo vsakega zaposlenega, prav tako pa tudi mnogo pravih in modrih odločitev ljudi, ki so in še zastopajo zadrugo. Hvala vsem, ki ste pomagali in še pomagate ustvarjati smelo pot naše zadruge.«

10 intervju SO zgledi, Ki SE Jih SPlAčA POSnEMAti Intervju z dr. Jožetom Podgorškom, varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano 10 Dr. Jože Podgoršek, dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm v Novem mestu, je v marcu postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Ob nastopu petletnega mandata je delovanje varuha poudaril v prvi vrsti kot spodbujanje vseh deležnikov v slovenski verigi preskrbe s hrano k povezovanju in sodelovanju. zakaj je prehranska veriga tako zelo pomembna, da na nacionalni ravni potrebujemo celo posebnega varuha odnosov v njej sodelujočih deležnikov? Veriga preskrbe s hrano v Sloveniji in EU beleži vse več anomalij in nepravilnosti v medsebojnih odnosih posameznih deležnikov v verigi. Zaradi koncentracije trgovine in zlasti v Sloveniji še vedno pregovorne nepovezanosti posameznih deležnikov je več možnosti, da močnejši pogajalci tudi z nepoštenimi praksami (ne zgolj s pogajanji) kujejo svoje dobičke na račun predvsem kmetij in živilskopredelovalnih podjetij. Zato so nekatere evropske države že uvedle varuha, sledila jim je tudi Slovenija in pričakovati je, da bo ta institucija v prihodnje utrjevala verigo preskrbe s hrano. Varuh je v bistvu potreben zato, da utrdi verigo in s tem izboljša prehransko varnost v Sloveniji. Kaj je bistvo vašega dela in kakšne ukrepe lahko kot varuh predlagate? Delo varuha pomeni spremljanje odnosov in pogodbenih obveznosti partnerjev v verigi preskrbe s hrano ter ugotavljanje poštenih in nepoštenih praks. Varuh naj bi promoviral poštene prakse, sume o nepoštenih praksah pa predal Agenciji RS za varstvo konkurence, saj sam varuh ni pristojen za samostojno potrjevanje sumov o nepoštenih praksah. Zato intenzivno sodelujem s kmeti, zadrugami, kmetijskimi in živilskimi podjetji ter tudi s trgovskimi verigami, vse zato, da prestrežem nepoštene prakse in jih v neposrednem dialogu prav z njihovimi izvajalci poskusim odpraviti.

11 Fotografija arhiv dr. Jože Podgoršek intervju Kakšna je po vaši oceni raven zdajšnjih odnosov med pridelovalci slovenske hrane, njenimi predelovalci in končnimi potrošniki? Kot varuh se trudim najprej poudariti poštene prakse in dobre odnose, vendar pogosto z vsakim sogovorcem končamo pri nepoštenih praksah. Ja, nepoštenih praks med deležniki je precej, in to po vsej verigi preskrbe s hrano. Ne glede na to, da je precej nepoštenih praks na strani trgovine, pa le-te niso izključne izvajalke takšnih poslovnih praks. V teh nekaj mesecih dela na mestu varuha sem spoznal večino deležnikov v verigi preskrbe s hrano, zato lahko trdim, da slovenska veriga preskrbe s hrano obeta prehransko varnost, saj so ljudje pozitivno naravnani in si želijo trdnejšega poslovnega odnosa. Kje vidite možnosti, da bi se odnosi med ključnimi deležniki prehranske verige sčasoma le izboljšali? Veliko priložnost za odpravljanje nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano vidim predvsem v povezovanju. In to v celotni verigi, torej v povezovanju kmetij, kmetijskih zadrug, kmetijskih in živilskih podjetij, s čimer bi povečali pogajalsko moč in s tem zmanjšali pritisk trgovine kot v tem trenutku najmočnejšega deležnika v verigi preskrbe s hrano do izvajanja nepoštenih poslovnih praks. Drugo priložnost vidim v intenzivnejšem razvoju partnerskega odnosa v verigi preskrbe s hrano, kjer bodo deležniki začeli razmišljati dolgoročno in s tem varovali drug drugega pred nepoštenimi praksami. Zakaj pa ne bi trgovske verige sklepale dolgoročnih pogodb in s tem podpirale tudi dobavitelje, ki jim je stabilna prodaja temelj investicij in razvoja? Ali lahko navedete kakšen primer dobre prakse? V Sloveniji poznamo kar precej primerov dobrih praks sodelovanja med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Vsaka velika trgovska veriga v Sloveniji promovira slovenske izdelke, tako poznamo slogane 100-odstotno slovensko, Slovenija, moja dežela in Spoštujmo, kar je naše, slovensko. Drug primer dobre prakse je KZ Krka, ki je okoli sebe zbrala velike dolenjske pridelovalce zelenjave in danes s 4000 tonami zelenjave predstavlja enega od največjih ponudnikov sveže zelenjave v Sloveniji. Uspešnost te zadruge pri prodaji zelenjave se kaže tudi pri investicijah in razvoju na posameznih kmetijah, članicah zadruge. Pred leti je bila izredno zanimiva povezava podjetja Lušt (pridelava paradižnika) in trgovskega sistema TUŠ, kjer sta s skupno promocijo paradižnika in odličnim medsebojnim sodelovanjem pridobila oba partnerja. Prav tako imamo primer dobre prakse na področju sadjarstva, kjer imamo dve veliki podjetji Eurosad in Mirosan, ki sta okoli sebe zgradili močno mrežo pridelovalcev sadja in uspešno tržita svoj in njihov pridelek. Pozitivnih praks je precej in nam kažejo smer, v katero moramo iskati rešitve za boljšo prihodnost. Pri vseh praksah pridobijo vsi partnerji in zato tudi veriga preskrbe s hrano postaja trdnejša. So zgledi, ki se jih splača posnemati. Damjana Stamejčič Jože Podgoršek zasebno Dr. Jože Podgoršek, prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji, se je rodil v kmečki družini na obrobju Ljubljanske kotline in stičišču z Gorenjsko. Od prvih dni življenja je spoznaval pridih kmečkega življenja pa tudi trdo delo na kmetiji. Kmečko delo je vzljubil in najprej končal srednjo kmetijsko šolo Grm v Novem mestu, nato pa nadaljeval in zaključil študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju se je zaposlil v gospodarstvu, v podjetju Zeleni hit v Ljubljani, kjer je sprva spoznaval, nato tudi krojil pridelavo zelenjave v Sloveniji, po sedmih letih nabiranja izkušenj v gospodarstvu in uspešno zaključenem magisteriju pa je sprejel novo priložnost kot pedagog in se zaposlil na Kmetijski šoli Grm, kjer je še vedno zaposlen. Spodbujen s težnjami vodstvenega kadra na Grmu in zaradi svoje prepričanosti v pomen povezovanja je leta 2009 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo povezovanja pridelovalcev zelenjave v Sloveniji. Na zavodu Grm je med drugim vodil Medpodjetniški izobraževalni center, bil ključni ustanovitelj razvojno-raziskovalnega inštituta, pridobil akreditacijo za Visoko šolo za upravljanje podeželja in lani prevzel tudi mesto dekana te visoke šole. 11

12 StROKOVnJAK SVEtuJE finančni nasveti PRAVni nasveti Fotoografija arhiv DBS Jan Juvan, vodja prodaje premičnin, dbs leasing finančni lizing JE ugoden način nakupa KMEtiJSKE MEhAnizAciJE Pri financiranju kmetijske mehanizacije se vse več kmetovalcev odloča za finančni lizing predvsem zaradi hitrih in enostavnih postopkov odobritve ter prilagodljive dobe odplačevanja in plačila obrokov (obroke lahko, glede na finančne zmožnosti, plačujete mesečno, kvartalno, polletno ali letno). Pri sklenitvi finančnega lizinga se večinoma ne zahtevajo dodatna zavarovanja (npr. hipoteka), saj zavarovanje predstavlja sam predmet financiranja. Predmet lizinga mora biti v celotni dobi financiranja seveda ustrezno zavarovan. Po čem se lizing razlikuje od posojila? Jemalec lizinga s podpisom lizing pogodbe dobi predmet lizinga, npr. traktor, v uporabo in za to plačuje obroke. Do plačila zadnjega obroka je lastnica, v našem primeru traktorja, lizing hiša. Šele s plačilom zadnjega obroka jemalec lizinga postane pravni lastnik predmeta lizinga (npr. traktorja). Kmetovalcem, ki prilive prejemajo le nekajkrat na leto, svetujemo, da si plačila obrokov prilagodijo svojim prilivom (kvartalno, polletno, letno) in si tako olajšajo plačevanje obveznosti. Najpogosteje se uporablja financiranje»polovičk«(polovica takoj, polovica čez 1 leto) in»tretjink«(tretjina takoj, tretjina čez 1 leto in tretjina čez 2 leti). Posamezne lizing hiše ponujajo tudi finančni lizing z višjim zadnjim dodatnim obrokom (odkupnim obrokom), ki je za nekatere dostopnejši, zlasti če želijo uporabljati predmet lizinga tako, da plačujejo nižje obroke, ali če ob zaključku pogodbe pričakujejo večji priliv sredstev. Višji kot je odkupni obrok in daljši kot je čas lizinga, nižji so obroki. Zaradi odplačevanja manjšega dela glavnice se le-ta znižuje počasneje, s tem pa sta skupna vrednost lizinga in preplačilo (obresti) višja kot pri finančnem lizingu brez odkupnega obroka. dr. franci Avsec, pravnik izvršba Na kolikšen del dolžnikove plače upnik po zakonu ne sme poseči v izvršbi? Upnik sme za svoje denarne terjatve poseči do dveh tretjin dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere se seže z izvršbo, vendar mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače; če gre za privilegirano terjatev iz naslova zakonite preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa Zakon za dodelitev denarne socialne pomoči. Minimalna plača od 1. januarja 2015 znaša 790,73 evra. finančni lizing Finančni lizing je pogodbeno razmerje, kjer lizingodajalec po naročilu in izbiri lizingojemalca kupi predmet lizinga ter mu ga izroči v uporabo. Lizingodajalec v času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik, lizingojemalec pa mu za uporabo predmeta lizinga plačuje pogodbeno dogovorjen, praviloma mesečni obrok. S plačilom zadnjega obroka jemalec lizinga postane pravni lastnik predmeta lizinga. J. J. z znanjem do VARnEJšEGA dela V GOzdu Za večjo varnost pri delu v gozdu z motorno žago in traktorjem Zavod za gozdove Slovenije v septembru in oktobru 2015 pripravlja brezplačna usposabljanja, ki so namenjena lastnikom, zakupnikom in uporabnikom gozdov ter zaposlenim pri pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za gozdarsko dejavnost, ki potrebujejo znanje s področja varnega dela v gozdu. Udeleženci se na usposabljanje prijavijo pisno z vlogo in izjavo, ki jo posredujejo na območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Usposabljanja se lahko udeležijo le z ustrezno osebno varovalno opremo in lastno motorno žago. Starost udeležencev je najmanj 16 let. Projekt, katerega naročnik je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, financira Evropski kmetijski sklad. Več na B. J. 12

13 KMEtiJStVO in GOzdARStVO ShEMA za MAlE KMEtE Ena od novih shem, ki jo zaradi poenostavitve uvaja reforma Skupne kmetijske politike na področju neposrednih plačil, je shema za male kmete. Ta med drugim narekuje, da nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se vključi v shemo, ni zavezan k izvajanju zelene komponente in ga, če ne uveljavlja ukrepov razvoja podeželja na površino, ni treba preverjati v okviru navzkrižne skladnosti. V shemo za male kmete lahko vstopijo le nosilci kmetijskega gospodarstva, ki jim bodo leta 2015 dodeljene plačilne pravice. Vstop je prostovoljen in je mogoč le letos, medtem ko je izstop mogoč po letu Na podlagi oddane zbirne vloge za leto 2015 bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) do 1. oktobra 2015 obvestila nosilce kmetijskega gospodarstva o predvideni višini njihovega skupnega zneska neposrednih plačil za leto Slednje jim bo v pomoč pri odločitvi o vstopu v to shemo, kar bo mogoče do vključno 15. oktobra Ko je nosilec kmetijskega gospodarstva vključen v shemo za male kmete, je višina skupnega zneska za posamezno leto enaka seštevku plačil, ki bi jih prejel v okviru drugih shem neposrednih plačil (plačilne pravice, plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore) na podlagi ugotovljenih površin in živali za leto Če ta seštevek preseže evrov, se podpora omeji na evrov. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora ohranjati vsaj tolikšno število hektarov upravičenih kmetijskih površin, kot jih je prijavil v letu 2015 in zanje pridobil plačilne pravice. V nasprotnem primeru, razen v letu 2015, izgubi celoten skupni znesek za zadevno leto. Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano StRAh PREd nevarnostjo POdlubniKOV V GOzdOVih JE bil upravičen Zaradi daljših obdobij toplega in sušnega vremena ter zaradi poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, smo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) že spomladi opozarjali na ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov, drobnih hroščkov, ki napadajo iglavce, v prvi vrsti smreko. Na začetku poletja se je močno povečala količina napadenih dreves smreke v slovenskih gozdovih in je v avgustu letos dosegla m 3 drevja. Približno toliko je bilo posekanih dreves zaradi podlubnikov v vsem letu 2005, ki je do sedaj veljalo za rekordno glede škode zaradi podlubnikov v gozdovih. Ker so podlubniki aktivni do pozne jeseni, bo razmah teh škodljivcev tako letos največji po drugi svetovni vojni, najbolj prizadeta pa so postojnsko, ljubljansko, kranjsko, tolminsko in kočevsko območje. Škoda v gozdovih zaradi podlubnikov je bila po žledolomu sicer pričakovana, njen obseg pa je odvisen od vremena, namnoženosti podlubnikov in od hitrosti sanacije odkritih žarišč napada. Ključni ukrepi, s katerimi lahko omejimo ekološko in gospodarsko škodo, so sprotno odkrivanje novih žarišč napada podlubnikov, pravočasen posek in Fotografije Zavod za gozdove Slovenije odvoz napadenih iglavcev iz gozda, vzpostavitev gozdnega reda in izvedba drugih varstvenih del v gozdovih. Pomembno je tesno sodelovanje lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Podlubniki, ki se razvijejo na enem nepravočasno posekanem drevesu, lahko napadejo 10 do 20 drugih dreves. Z odlašanjem pri poseku napadenih dreves si lastniki gozda, poleg tega, da ogrožajo sosednji gozd, zmanjšujejo tudi dohodek od lesa. Les napadenih dreves se zaradi okužbe z glivami kmalu obarva sivo-modro, kar lahko zniža prodajno vrednost lesa v povprečju tudi za 30 /m 3, z Črvina ob koreničniku je prvi znak napad podlubnikov Rovni sistem smrekovega lubadarja pod lubjem odpadanjem lubja in nadaljnjim razvrednotenjem lesa pa se cena hlodovine zniža na raven celuloznega lesa. mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

14 bliža SE SEtEV OziMnih Žit Vse od začetka oktobra pa do sredine novembra lahko sejemo tritikalo RAGTAC, srednje zgodnjo sorto, ki doseže povprečno višino 90 cm. Rastlina je zelo zdrava, z močnim voščenim poprhom in se dobro odziva na mineralni dušik. Priporočena gostota setve je 300 do 400 semen/m 2, sejemo pa jo lahko na vseh tipih tal. V prvi polovici oktobra sejemo srednje zgoden dvovrstni ječmen MAXIM, ki je izredno produktivna sorta, s potencialom rodnosti večjim od 11,5 t/ha in povprečno višino 80 cm. Priporočamo ga za setev na produktivnih tleh, gostota setve naj bo 400 do 450 semen/m 2. V prvi dekadi oktobra je optimalni rok za setev pšenice OLIMPIJA, ene od treh sort ozimne pšenice, ki jih predvsem priporočamo to jesen. Olimpija je srednje zgodnja resnica izboljševalka s povprečno višino 89 cm. nasveti Vsako leto pred setvijo ozimnih žit je na trgu pester in kakovosten izbor ozimnih žit in tudi letos bo vsak kmetovalec zagotovo našel primerno vrsto in sorto, ki jo želi sejati jeseni. Med vsemi ozimnimi žiti, ki so na voljo pri nas, tokrat izpostavljamo le nekatera, popolno ponudbo pa boste našli na spletni strani Semenarne Ljubljana in v našem Katalogu ozimnih žit Odlikujeta jo hiter mladostni razvoj in dobra odzivnost na dodani mineralni dušik. Ima visok odstotek surovih proteinov in poudarjeno sedimentacijsko vrednost (kakovostni razred A in A/B). Priporočena gostota je 450 do 500 kalivih semen/m 2. Nekoliko nižja od Olimpije je resnica AREZZO (povprečna višina 75 cm), vendar pa je zelo prilagodljiva na rok setve. Njena dobra lastnost je, da dobro raste tudi na suhih rastiščih, kjer pa je priporočljiva nekoliko zgodnejša setev. Arezzo ima visoko hektolitrsko maso in izredno stabilno vrednost surovih beljakovin. Priporočena gostota setve je 430 do 480 kalivih semen/m 2. Tip pšenice z velikim genetskim potencialom za pridelek zrnja je srednje pozna sorta SY MOISSON. Resnica s povprečno višino 75 do 80 cm je izredno zdrava, primerna za setev na vseh tipih tal in tudi za pozne setve. Priporočena gostota setve je 350 do 450 kalivih semen/m 2. V Semenarni Ljubljana bomo znali odgovoriti na vsa vaša vprašanja v zvezi s setvijo, več na Odličen in obilen pridelek pa je naš skupen cilj. A. T. OBIŠČITE NAS NA SEJMU AGRA v Gornji Radgoni, v hali B NAŠI KMETIJSKI SVETOVALCI VAM BODO VSAK DAN NA VOLJO ZA STROKOVNA VPRAŠANJA IN NASVETE. IZKORISTITE SEJEMSKE UGODNOSTI. Ko boste obiskali poskusni vrt pri šoli Rakičan, se oglasite tudi v šotoru, kjer boste našli marsikaj od videnega na vrtu. Na voljo bodo semena in sadike. Naše seme - vaš uspeh! 14

15 zdravje in PROSti čas PARtnERStVO in družina S pogovorom do stika»za spremembo je bilo potrebno srečanje s svojo bolečino nezadovoljnega hrepenenja. To sem uspel s pomočjo pogovora s sinom, kjer sva se oba srečala s svojimi čustvi. Ko sem mu dovolil iti na zabavo, kamor mu sicer najraje ne bi dovoli, s pogojem lahko greš, ko bova uredila najin odnos. Takrat je iz sina izbruhnila bolečina glede zgodbe razhoda s prijatelji, o katerih nismo nič vedeli, izrazil je svojo bolečino osamljenosti in prek kritike izrazil, da me potrebuje, da potrebuje, da se zanimam zanj, da bi želel več vedeti o meni, o mojemu delu. To je bil stik dveh nebogljenih fantov prek solz, ki sta se srečala v medsebojni empatiji potrebe po bližini in pripadnosti. To je bilo dovolj, da sva od takrat neločljiva zaveznika,«je zapisano v knjigi Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Albert in Leonida Mrgole, Zavod Vezal KRuh S SOnčničniMi SEMEni Sestavine za 600 g kruha: 250 g krušne moke TIP g ržene moke 90 g sončničnih ali mešanih semen 450 ml kefirja 2 jedilni žlici olja čajna žlička soli čajna žlička sode bikarbone ovseni kosmiči Priprava: Najprej dobro zmešamo suhe sestavine, moko ter sodo in sol, dodamo olje ter kefir in dobro zmešamo. Dodamo še semena in na hitro umešamo. Pekač potresemo s ovsenimi kosmiči kot tudi testo in ga enakomerno razdelimo po modelu. Slednje je pomembno za enakomerno vzhajanje kruha. Kruh damo takoj v prej ogreto pečico na 200 C in pečemo 20 minut, nato pa še na 160 C približno 25 minut. Kruh vzamemo iz pečice in ga ovijemo v vlažno krpo, da se počasi ohladi ter skorja kruha zmehča. iz zakladnice narave Jaz bom pa roženkravt utrgal Poleg lipe in nageljna je bil roženkravt nekdaj simbol slovenskega naroda in je bil prisoten v vsakem podeželskem domu. Z rožmarinom in nageljnom sestavlja slovenski šopek. Vtkan je v številne narodne pesmi in običaje naših krajev. Roženkravt (Pelargonium radens) je vrsta pelargonije in je včasih krasil okenske police ter s svojim vonjem odganjal mrčes. Je dobro sredstvo za osvežitev prostorov in za odstranjevanje neprijetnih vonjev. Eterično olje roženkravta je dobro imeti v delovnih prostorih, ker ustvarja sveže ozračje in izboljšuje komunikacijo. Listi rastline so izredno aromatični in se lahko uporabljajo tudi v kulinariki. V ljudskem zdravilstvu so z roženkravtom lajšali napade epilepsije in težave s srcem, slabost, depresijo in drisko. Razkužuje in pospešuje celjenje ran ter ustavlja krvavitve. Je učinkovito domače zdravilo proti povišanemu holesterolu na dan prežvečimo četrt lista zeli. Eterično olje roženkravta je eno najboljših eteričnih olj za pospešeno čiščenje organizma in lajšanje duševnih tegob, povezanih z oslabelostjo in živčno izčrpanostjo ter depresijo. Na splošno eterično olje roženkravta učinkuje uravnalno, osvežilno in izboljšuje razpoloženje. Je izvrstno za uravnavanje življenjskih procesov v telesu, saj uravnava hormonski sistem. Pomaga ženskam pri menstrualnih težavah, v menopavzi in težavah z zanositvijo. S svojim vonjem odganja mrčes, še posebej komarje. V ta namen se z listi roženkravta namažemo po rokah, nogah in vratu. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 15

16 Fotografija arhiv Renata Robnik, Čebelarska zbirka Mežica Orači se bodo pomerili na državnem tekmovanju Tekmovanje oračev ima v Sloveniji zelo dolgo in bogato tradicijo. Letošnje 59. Državno tekmovanje oračev Slovenije v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije bo potekalo od četrtka, 3. septembra, do sobote, 5. septembra Slovesna otvoritev bo v petek, 4. septembra 2015, ob 12. uri v Bolehnečicih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. V sklopu prireditve se bodo odvijali številni dogodki, med drugim tekmovanje v oranju ledine in strnišča, državno tekmovanje biotehniških šol, državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem, državno tekmovanje v oranju s starodobniki. Organizatorji pa pripravljajo tudi okroglo mizo»z oranjem proti suši«in razstavo starodobnikov in moderne mehanizacije, predstavitve nasada koruze, prsti ter zabavni program za otroke in mladino. B. J. 20. obletnica delovanja zveze kmetic Slovenije Eno od srečanj članic Zveze kmetic Slovenije je potekalo v Mežici na pobudo kmetice leta 2014 Milke Podričnik Zveza kmetic Slovenije je nevladna organizacija, združenje v javnem interesu, ki povezuje več kakor 6000 kmetic, žena in deklet s podeželja. Osnovno poslanstvo zveze, ki ji predseduje Irena Ule, so ozaveščanje članic, obveščanje, informiranje, izobraževanje, druženje kmečkih žena in deklet po vsej Sloveniji. Prizadeva si za pravice kmetic, enakost med spoloma. Prav tako sodelujejo s sorodnimi organizacijami na področju kmetijstva, kjer zastopa interese svojih članic. Zveza kmetic Slovenije letos praznuje 20-letnico svojega delovanja in v počastitev najave Fotografija ZRKSHP jubileja pripravlja okroglo mizo na temo»kako daleč je še naš cilj?«. Na njej bodo gostje spregovorili o pomenu in vlogi zveze ter posredno položaja kmetic v preteklosti in iskali pot v prihodnosti. Na okrogli mizi v soboto, 22. avgusta 2015, na sejmu AGRA v hali 1 bodo podeljena tudi priznanja in zahvale ob obletnici zveze. B. J. in I. U. državna razstava konj slovenske hladnokrvne pasme V soboto, 12. septembra 2015, si lahko v Šentjerneju ogledate Državno razstavo konj slovenske hladnokrvne pasme. Razstavljenih bo več kakor 150 konj slovenske reje, sodelovali pa bodo tudi rejci iz avstrijske Koroške in sosednje Hrvaške s kolekcijo konj. B. J. dbs prenovila spletno stran in uvedla mobilno bančništvo V Deželni banki Slovenije so na dan odprtja sejma AGRA lansirali novo spletno stran S svežo podobo in pregledno vsebino v banki zagotavljajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, primerjavo produktov, informativne izračune, interaktiven iskalnik poslovalnic in bankomatov ter dialog z banko neposredno preko portala. Obenem so strankam ponudili tudi novo storitev: mobilno banko mdbs, ki imetnikom pametnega telefona ali tablice omogoča fleksibilno bančno poslovanje kadarkoli in kjerkoli. Namestitev mobilne banke je preprosta in brezplačna, uporaba preprosta. Tako v Deželni banki Slovenije sledijo sodobnim bančnim trendom in svoji strategiji, da strankam zagotavljajo najsodobnejše oblike bančnega poslovanja. S. V. 16

17 zanimivosti Fotografija arhiv KG Kmečki praznik na dobrovi Na Dobrovi pri Šmartinskem jezeru je v nedeljo, 9. avgusta 2015, potekala govedorejska prireditev Kmečki praznik, ki jo že devetnajsto leto zapored organizirata Govedorejsko društvo Celje in Kmetijsko-gozdarski zavod Celje. Na prireditvi se tradicionalno srečujejo govedorejci in si izmenjajo rejske izkušnje, z druženjem pa popestrijo svojo avgustovsko nedeljo. V dopoldanskem delu prireditve je potekalo tekmovanje v košnji s kosilnicami, sledil je blagoslov traktorjev, popoldne pa so potekale kmečke igre, kjer je zmagala ekipa iz Slovenskih Konjic. B. J. izbor najboljših podjetnikov v kmetijstvu V juniju 2015 se je s konferenco Agrobiznis zaključil natečaj Agrobiznis, v okviru katerega so bile izbrane najboljše poslovne ideje v kmetijstvu in najinovativnejše podjetje v kmetijstvu. Med 34 kandidati so na konferenci predstavili pet zmagovalcev v treh kategorijah, med najboljšimi pa je bila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Na konferenci, ki jo je organiziral častnik Finance, je zbrane v uvodu nagovoril mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru konference je potekala okrogla miza o načrtih in ukrepih za podporo kmetijskemu podjetništvu, kjer sta sodelovala tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije. V popoldanskem delu konference se je z razvojem lastne blagovne znamke predstavila Kmetijsko-gozdarska zadruga Ško a Loka. Cilj natečaja Agrobiznis, kjer poleg drugih partnerjev sodelujejo tudi Zadružna zveza Slovenije, Deželna banka Slovenije in Semenarna Ljubljana, je spodbujati podjetništvo in inovativnost na področju prehranske samooskrbe. A. J. Fotografija arhiv Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine Poletne športne igre mladih Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine je v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine pripravilo v soboto, 25. julija 2015, v Kropi poletne športne igre mladih. Na športnih igrah se mladi z različnimi igrami pomerijo v veliki igri za gradnjo kmetije, predvsem pa je njihov namen medsebojno druženje. Tematika celotne velike igre je bila tokrat Program razvoja podeželja , tekmovalci pa so prevzeli vlogo kmeta, ki se bori, vztraja, hodi od ene do druge institucije in se sooča s težavami, kot so suša, toča, poplava, veter, samo zato, da na koncu uspe in zgradi svojo kmetijo in uspešno kmetuje. A. J. Zmagovalci poletnih športnih iger mladih Urša Kunz z ekološkega posestva Trnulja (najinovativnejše podjetje v kmetijstvu), Ivan Drev iz Kmetijske zadruge Šaleška dolina (tretje mesto v kategoriji najboljšega podjetnika v kmetijstvu), Žan Težak iz pekarne Težak (drugo mesto v kategoriji najboljšega podjetnika v kmetijstvu), Luka Voglar iz čebelarstva Voglar (prvo mesto v kategoriji najboljšega podjetnika v kmetijstvu) in Matej Kolenko s kmetije Kolenko (poslovno najbolj organizirana in urejena kmetija). Kmečka lista društvo za razvoj kmetijstva in podeželja

18 RAzVEdRilO zanimivosti AKtuAlnO in PROSti čas Podeželje v mestih ljubljana in Maribor Pridite v soboto, 5. septembra 2015, na Pogačarjev trg v Ljubljani na Podeželje v mestu Ljubljana in v soboto, 10. oktobra 2015, na Trg Leona Štuklja v Mariboru na Podeželje v mestu Maribor. Obe prireditvi bosta potekali v sklopu promocijskega projekta BREZ PREDSODKOV O SKP IN KMETIJSTVU, ki ga izvaja Kmetijskogozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Generalnim direktoratom za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije. Vabljeni v objem Podeželja v mestu, zvokov, vonjev in okusov slovenskega podeželja. T. V. SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS KOLESAR SLOVENSKI BIOLOG ( ) VIZUALNO DOJEMANJE STVARI SLAVNOSTNA DVORANA UMETNINA, NASTALA Z RISANJEM ČRT ČUDEN, NENAVADEN 2 LES VRBE IVE NORVEŠKI ŠAHIST (MAGNUS) 12 5 IMRE NAGY VZORNIK, MALIK 1 3 ŽIVLJENJSKA TEKOČINA DRAMA MIROSLAVA KRLEŽE PRIPADNIKI LJUDSTVA IGOROTOV NA FILIPINIH DOMNEVNI PREBIVALEC LUNE 8 14 ŠVEDSKO IME FINSKE LUKE TURKU 13 SMUČIŠČE NA POHORJU DANSKI OTOK V MA- LEM BELTU 9 4 ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK KRiŽAnKA TOMISLAV NERALIĆ MAORSKI PLES INES UDRIH 7 Fotografija KGZS BAKRENA DOBA REKA NA SEVERU TAJSKE INSTRUM- ENTALNA SKLADBA Z VEČ STAVKI 15 GESlO: Rešitev prejšnje križanke je dobrote. Praznik idrijskih žlikrofov 2015 Zadnjo avgustovsko soboto, 29. avgusta 2015, bo Idrija ponovno zaživela s Praznikom idrijskih žlikrofov. Ahacijev trg bo že v jutranjih urah popestrila tržnica z lokalnimi izdelki, kjer bodo obiskovalce poleg kosila z idrijskimi žlikrofi čakala doživetja v obliki delavnic, prikazov in degustacij. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se bo v kotlih pod spretnimi kuhalnicami lovcev pripravljala ena od mesnih omak, divjačinska bakalca, ki je nekdaj dajala moč idrijskim knapom in brez katere ni minilo nobeno praznično slavje. S pomočjo ljubiteljev in strokovne komisije za senzorično ocenjevanje bomo izbrali najboljše idrijske žlikrofe v letu Vabljeni vsi, še posebej pa dobri jedci ljubitelji odlične slovenske kuhinje! Več informacij o programu prireditve je na voljo na: ICRA d.o.o. Idrija. P. K. 18

19 OGlASi AKtuAlnE cene za obdobje do 2. avgusta 2015 v EuR /kg /kg k.t. /kg k.t. /kg Mleko 0,40 0,38 0,36 0,34 0,32 0,30 0,28 0,28 0,26 0,24 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mlado pitano govedo, razred R3 4,00 3,80 3,60 3,43 3,40 3,20 3,00 2, teden Prašiči, razred E 1,95 1,85 1,75 1,65 1,54 1,55 1,45 1,35 1,25 1, teden Pšenica 2,80 2,50 2,20 1,90 1,80 1,60 1,30 1, teden Krediti za kmetijsko dejavnost Banka odobrava gotovinske in namenske kredite kmetom za: - osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov, - nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo, - nakup mehanizacije, - nakup zemlje in urejanje zemljišč, - ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - druge namene za dejavnost. A) Krediti v domači valuti Pribitek na 6M EuRibOR nespremenljiva obrestna mera do 3 mesecev 3,50 % do 6 mesecev 3,60 % do 12 mesecev 3,90 % do 36 mesecev 2,50 % 5,10 % do 60 mesecev 2,75 % 5,40 % do 72 mesecev 2,80 % 6,10 % do 120 mesecev 3,10 % 6,40 % do 240 mesecev 3,30 % do 360 mesecev 3,50 % b) POSEbnA POnudbA: Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti nespremenljiva obrestna mera do 6 mesecev 3,60 % do 12 mesecev 3,90 % c) Kredit za vzrejo govedi, drobnice nespremenljiva obrestna mera do 18 mesecev 4,20 % MAli OGlASi iščem KlAViRSKO harmoniko Če ima kdo staro klavirsko harmoniko, ki je ne rabi več ali mu je v napoto, prosim, da mi jo podari. Pridem jo iskat. Telefon: naročilo malih oglasov na spletni strani naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI, Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani izjava: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. POdAtKi O naročniku: Ime in priimek:... Naslov (kraj in hišna številka)... Poštna številka:... Pošta:... Telefon:... Elektronska pošta:... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere:... Datum:... Podpis:... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

20 Ob ODPRTJU OSEBNEG GA RAÈUN NA Kalia! Obišèite nas v Hali B na sejmu Agra ali v 85 poslovalnicah banke po vsej Sloveniji. Veè tudi na tel. št.: ali na POHITITE, AKCIJA TRA AJA DO KONC CA OKTOBRA A!