S št. 10 / 2012, 3. januar 2012 PODEŽELJA.SI STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU OCENA STANJA V SLOVENSKEM KMETIJSTVU PRIHODNOST JE V ETIČNEM BANČNIŠTVU PREKO RAZPISOV DO DRŽAVNEGA DENARJA URNIK PREHRANE STAREMU LETU V SPOMIN, NOVEMU NA POT ZADRUGE IN ZADRUŽNA PODJETJA GRADIJO BOLJŠI SVET 140 let zadružništva na Slovenskem Mednarodno leto zadrug IZ INTERVJUJA PETER VRISK V Sloveniji smo tradicionalno močni pri kmetijskem zadružništvu, socialno zadružništvo pa je velik razvojni izziv. POSOČJE POKRAJINA NAVDIHA IN KULINARIČNIH DOBROT Izdelki zadružne Mlekarne Planika Kobarid nosijo v sebi energijo neokrnjene narave, kjer je zrak poln življenjske energije, narava pa je pravljično lepa in razkošna.
VABILO NA ZADRUŽNO AKADEMIJO Zadružna zveza Slovenije že vrsto let organizira kakovostna, strokovna in aktualna izobraževanja, kjer pridobite znanje za uspešno premagovanje izzivov poslovanja v domačem in tujem poslovnem okolju. Letos smo za vas pripravili naslednje seminarje in delavnice: 1. Socialno podjetništvo priložnost za podjetja in zadruge, seminar je namenjen vodstvenim delavcem 12. januar 2012 Predavateljici: doc. dr. Andreja Črnak Meglič in Vida Kokalj, univ. dipl. pravnica 2. Čustvena inteligentnost v vodenju, delavnica je namenjena vodstvenim delavcem, poslovodjem in trgovcem 19. januar 2012 Predavateljica: Polona Zupančič, Sedi5, podjetniško svetovanje, d.o.o. 3. Sestavljanje letnega poročila za leto 2011 za zadruge, seminar je namenjen računovodjem in finančnikom 26. januar 2012 Predavateljica: Bernarda Simončič, pooblaščena revizorka, Revizijska hiša Simončič, d.o.o. 4. Trening prodajne komunikacije, seminar je namenjen trgovcem januar 2012 Predavateljica: Polona Zupančič, Sedi5, podjetniško svetovanje, d.o.o. 5. Javni nastop in komunikacija z novinarji, delavnica je namenjena vodstvenim delavcem, članom organov upravljanja podjetij in zadrug januar 2012 Predavatelj: Zdravko Zupančič, Šola retorike V februarju 2012 pripravljamo naslednje seminarje: 6. Sodelovanje podjetij kot odgovor na krizo Predavatelj: dr. Klemen Kavčič, Fakulteta za management Koper 7. Z aktivnim nadzorom in vodenjem do stabilnega podjetja Predavateljica: Marinka Pucelj Arandjelovič, Prospero, podjetniško svetovanje 8. Prednosti dobre organizacije in sistemizacije dela Predavatelj: Peter Mlakar, PQM, gospodarsko svetovanje 9. Razumevanje računovodskih izkazov in obvladovanje poslovnih financ za nadzornike Predavatelj: dr. Andraž Grum, finančni analitik Seminarji bodo potekali na Miklošičevi 4, 1000 Ljubljana, sejna soba Zadružne zveze Slovenije. Začetek izobraževanj je ob 9. uri in trajajo do šest šolskih ur. Na seminar se je mogoče prijaviti najpozneje do 12. januarja 2012 po elektronski pošti info@zzs.si. Kotizacija za izobraževanje znaša 100 EUR z vključenim DDV in jo boste poravnali po izstavljenem predračunu. Vsak udeleženec prejme pisno gradivo in potrdilo o udeležbi na izobraževanju.
UVODNA MISEL POMEMBNA VLOGA ZADRUG V PRIHODNOSTI Paolo Bruni, predsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 3. januar 2012 ISSN 2232 4038 V naraščajočih tržnih nihanjih bi želel poudariti veliko vlogo, ki jo imajo kmetijske zadruge in druge oblike organizacij proizvajalcev pri pomoči kmetom, upravljanju s tržnimi tveganji in pri pridobivanju boljšega plačila na trgu. Kmetje v EU se soočajo z vedno večjimi izzivi, še posebej lahko izpostavimo nadaljnjo trgovinsko liberalizacijo, ekstremna cenovna nihanja in nestabilen dohodek. Najboljši način, da okrepimo njihov položaj v prehranski verigi, je koncentracija ponudbe s pomočjo organizacij proizvajalcev, kot so zadruge. Izboljšati moramo tudi medsebojno sodelovanje, še posebej med starimi in novimi državami članicami, da si bomo lažje izmenjavali ideje in znanje ter tako izboljšali dobičkonosnost kmetij in konkurenčni položaj na trgu. Podatki kažejo, da prihodki kmetov v EU znašajo le okoli 50 odstotkov povprečnih dohodkov v EU. Zato potrebujemo modernejšo in konkurenčnejšo skupno kmetijsko politiko z močno podporo iz proračuna EU. Kot korak v pravo smer pozdravljam predlog Komisije EU za reformo skupne kmetijske politike, ki širi seznam izdelkov za prepoznavanje organizacij proizvajalcev. Vendar pa pozivam, da se znotraj zakonodaje EU natančneje opredelijo namen in naloge organizacij proizvajalcev ter tudi glavni kriterij za njihovo priznavanje. Organizacije proizvajalcev morajo v celoti prevzeti gospodarsko odgovornost, ki jim je dodeljena, še posebej za koncentracijo ponudbe in njeno prilagajanje povpraševanju. Pomembno je tudi prilagoditi pravila konkurenčnosti v EU, da bodo pomagala organizacijam proizvajalcev ter tudi zadrugam pri rasti in razvoju. Vendar pa sem zadovoljen, da je Komisija predlagala umik omejitve za majhna in srednje velika podjetja, tudi za zadruge, pri dostopanju do sredstev EU za razvoj podeželja. COGECA se že lep čas zavzema prav za to. Na koncu naj poudarim, da morata biti evropsko kmetijstvo in kmetijskoživilski sektor v prihodnosti veliko konkurenčnejša in inovativnejša. Leto 2012 je mednarodno leto zadrug. COGECA bo razvila nove spodbude in podvojila napore pri promociji zadružne oblike podjetništva v kmetijstvu, kar bo pomagalo povečati dohodke kmetov in jih močno okrepilo. COGECA bo skupaj z drugimi interesnimi skupinami priredila številne ciljne dogodke, med katerimi bosta tudi evropska nagrada za zadružne inovacije in Zadružni teden v Bruslju aprila letos. S to nagrado želimo pokazati, kako kreativne in inovativne so evropske kmetijske zadruge, in spodbuditi druge, da izboljšajo svojo konkurenčnost in položaj v prehranski verigi ter razvijejo več inovativnih izdelkov. Ti projekti bi lahko vključevali, na primer, načine učinkovitejšega pakiranja, distribucije, kako podaljšati rok uporabe izdelkov ali izboljšati vsebnost hranilnih snovi. 3
STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU MEDNARODNO LETO ZADRUG 2012 Generalna skupščina Združenih narodov je na 64. plenarnem zasedanju 18. decembra 2009 raz glasila leto 2012 za mednarodno leto zadrug. Namen mednarodnega leta zadrug je promo virati zadruge in zadružništvo ter osveščati javnost o prispevku zadrug h gospodarskemu in socialnemu razvoju. Poseben pomen zadrugam daje tudi dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, ki je prevzel častno pokroviteljstvo mednarodnega leta zadrug 2012 v Sloveniji. Fotografija arhiv MKGP Mednarodno leto zadrug Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:»zadružništvo v Sloveniji ima pomembno vlogo pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in političnega položaja kmetov, predstavlja pa tudi pomemben člen v agro-živilski verigi. Njegove prednosti so tradicija, znanje, infrastruktura in lojalno članstvo. Da bi zadružništvo dobro izkoristilo te prednosti, si moramo v Sloveniji prizadevati v smeri združevanja zadrug in enotnega nastopanja, da bosta slovenski kmet in živilska industrija preživela, prebivalcem pa bo posledično zagotovljena večja prehranska varnost. Zato želim, da se v letu 2012 uresniči ideja zadru ž ništva: Šibki, združite se, da boste močnejši in boste lažje varovali svojo prihodnost. «ZADRUŽNA PODJETJA GRADIJO BOLJŠI SVET Zadruge so uspešna podjetja, ki temeljijo na zadružnih vrednotah in načelih, kot so samo - pomoč, demokratičnost, enakopravnost, pravič - nost in solidarnost, ter so v lasti in demokra - tičnem upravljanju svojih članov. Podjetja, organizirana po zadružnih načelih, ob trdnem prepričanju v etična načela odprtosti, poštenosti, družbene odgovornosti in skrbi za druge prispevajo k odpravi revščine, ustvarjanju novih delovnih mest in socialni integraciji. Zadruge delujejo v vseh regijah sveta in v vseh sektorjih, od kmetijstva, bančništva, zdravstva, sociale do stanovanj in pri prodaji. Mihael Demšar, dolgoletni direktor Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije, o zadružništvu pravi:»zadružništvo je pred sto leti reševalo predvsem male kmete ter je temeljilo na solidarnostni in medsebojni pomoči. Zadruge so povezovale pridelavo, znanje kmetijskih sveto valcev in poslovne tokove. Tudi danes bodo kmetje brez zadrug težko nastopali na globalnem trgu kot posamezniki. Prepričan sem, da je zadružništvo zelo dobro za kmete, saj je kmet svoboden v svojih odlo čitvah, hkrati pa se povezuje z drugimi na temelju sodelovanja in solidarnosti, ki pa sta kapitalizmu tuja.«4
STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU ZADRUŽNIŠTVO JE ENA OD MOŽNIH POTI V BOLJŠO DRUŽBO V času svetovne gospodarske in finančne krize, zaradi katere propadajo številna podjetja, delavci izgubljajo delo in so temeljne moralne vrednote spodkopane, se nam vse glasneje poraja vprašanje, katere pa so sploh poti, ki vodijo v drugače urejeno družbo. V takšno, ki bo spoštovala načela enakosti, pravičnosti in solidar nosti, ki bo demokratična in usmerjena v trajnostni razvoj. Zadružništvo, ki že stoletje in pol deluje po istih načelih demokratičnosti, solidarnosti, v skrbi za skupnost, prostovoljnosti in pravičnosti, je zagotovo ena od možnih poti v boljšo družbo. Zadruge Jasne vrednote in trdna načela Zadruge temeljijo na jasnih vrednotah in trdnih načelih, ki so precej drugačna od značilnih v drugih podjetjih. Zaradi jasnih vrednot in trdnih načel je članstvo v zadrugah prostovoljno, koristi takega prostovoljnega zadružnega povezovanja pa se kažejo v prihrankih zaradi povečanega obsega poslovanja in izboljšanega pogajalskega položaja članov na trgu. Ker pa zadruge pridobivajo koristi pretežno na podlagi sodelovanja in ne kapitalske udeležbe posameznih članov, so tesneje povezane s članstvom in demokratično vodene. Zadruge v svetu povezujejo milijardo članov in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, temeljno načelo njihovega delovanja pa je izraženo v svojstvenem poslovnem modelu, katerega glavni cilj ni ustvarjati dobiček, temveč delovati v korist članstva. in zadružna podjetja predstavljajo poslovni model, katerega glavni cilj ni ustvarjati dobiček, temveč delovati v korist članstva. Posebnost zadrug v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti pa je nedeljiv zadružni kapital, ki odraža medgeneracijsko oblikovano premoženje s trajno zadružno namembnostjo. Fotografija arhiv Simon Toplak Simon Toplak, predsednik Trsničarske zadruge Juršinci in Perutninarske zadruge Ptuj:»Zadruga je neprofitna orga ni - za cija večjega števila malih proizvajalcev, potrošnikov, varčevalcev ali kreditojemalcev, ki se organizirajo za uresničevanje gospodarskih interesov po načelih enakopravnosti, solidarnosti, vzajemnosti in ekonomske demokracije. Zadruž ni - štvo je zgodovinsko preizkušen gospodarski model, ki se mu reče socialno-tržna ekonomija, in deluje kot socialno-politični stabilizator. Priložnosti za zadruge so povsod, posebej v gospodarstvu, kulturi, izobraževanju in uravnoteženi socialni politiki.«marjan Kovač, predsednik Kmetijske zadruge Celje:»Kmetijske zadruge kljub težkim poslovnim razmeram konkuriramo na trgu in nudimo učinkovit servis svojim članom. Zanje odkupujemo tržne viške in jih plasiramo na trg, zato bi morale imeti tudi svojo blagovno znamko. Smo pa premalo povezane, predvsem na nabavnem področju, kar nam preprečuje, da bi bile večje in močnejše partnerke na trgu. Pomen zadrug v prihodnje je čim bolj povezati naše podeželje, skrbeti za dober servis članom zadruge in zagotavljati zdravo domačo hrano za slovenskega potrošnika.«janko Golorej, predsednik Kmetijske zadruge Cerklje:»Zadruga omogoča kmetu, članu zadruge, skupen nastop na trgu, ugodnosti, ki jih daje prodaja večjih količin kmetijskih proizvodov, in cenejšo nabavo repromateriala. Uspešnost zadruge, ki se srečuje z veliko konkurenco na trgu, pa je pogosto pogojena s pripadnostjo članov svoji zadrugi. Priložnosti kmetijskih zadrug vidim v večjih zadrugah, ki kmetu omogočajo dober servis, ki si ga zasluži, ter v večjem medsebojnem poslovnem sodelovanju in združevanju zadrug.«5
STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU KAJ JE ZADRUGA Zadruga je zelo razširjena oblika sodob - nega podjetja, v katerega se člani združujejo prostovoljno in z namenom, da bodo skupaj uspešnejši pri določenem poslu. Člani so lastniki zadružnega podjetja, ga upravljajo in z njim enakopravno poslovno sodelujejo, iz zadruge lahko tudi svobodno izstopijo. Delovanje zadrug v Sloveniji ureja Zakon o zadrugah. Ker zadruge omogočajo pravičen in pošten poslovni model, ki vključuje tudi socialne in okoljske vrednote, se odpirajo številne pobude za ustanavljanje zadrug ne le na primarno kmetijskem, temveč tudi stanovanjskem, bančnem, trgovinskem, šolskem, zdravstvenem in drugih področjih. Zakon o socialnem podjetništvu pa omogoča ustanavljanje zadrug tudi na področju socialnega varstva starejših in otrok ter odpira možnost zaposlitve množice zdaj brezposelnih ljudi. Mnoge države spodbujajo delovanje zadrug in spodbude zadrugam predvidevajo celo v svoji ustavi, na primer Grčija, Madžarska, Malta, Italija, Portugalska, Španija. Evropska zadruga je oblika zadruge, ki jo lahko ustanovi pet članov fizičnih oseb ali družb s prebivališčem v vsaj dveh državah članicah EU. Ohranja uveljavljeno demokratično načelo zadrug en član, en glas, poleg članov uporabnikov, ki v njej uresničujejo gospodarske koristi na temelju sodelovanja z zadrugo, pa omogoča včlanitev tudi osebam, ki so pripravljene vlagati sredstva v zadrugo zaradi udeležbe pri dobičku, vendar omejuje njihov vpliv. Pogoj za registracijo evropske zadruge je tudi ustrezna ureditev udeležbe zaposlenih pri upravljanju. Postati član zadruge Po slovenskem Zakonu o zadrugah lahko zadrugo usta novijo najmanj trije ustanovitelji, ki so fizične ali pravne osebe. Kmetje, ki v času krize iščejo možnosti sodelovanja in boljše ponudbe svojih izdelkov na trgu, pa morda razmišljajo o tem, da bi postali člani zadruge in si na ta način zagotovili odkup in promocijo izdelkov ter zanesljivo plačilo. 6 Franc Lavtar, predsednik Kmetijske zadruge Izlake:»Zadruga je oblika poslovnega sodelovanja, kjer lahko manjši kmetje uveljavljajo svoje poslovne interese ter s svojimi pridelki in izdelki lažje nastopajo na trgu. V zadrugi imamo možnost soodločati in oblikovati poslovno politiko, pomembno pa je, kako kmetje vodimo zadrugo. Zadruga omogoča članom, da med sabo sodelujejo in se hkrati specializirajo za posamezno področje ter tako potrošniku zagotavljajo trajno in kakovostno storitev ali proizvode. Smiselno je, da se zadruge še naprej povezujejo v zveze in druge oblike nadgradnje, upoštevati pa morajo, kot prvo, temeljne poslovne interese svojih članov, kmetov.«radovan Cink, direktor stanovanjske zadruge Atrij Celje:»Naša zadruga, ki ima sedaj 19 članov, je bila ustanovljena že leta 1979, njena osnovna dejavnost je poslovanje z nepremičninami. Največjo prednost zadružne oblike organiziranosti vidim v tem, da ne prinaša kapitalskih dobičkov, temveč pospešuje koristi članov, kar pri nas pomeni, da si člani zadruge ne izplačujemo ne dividend in ne dobička, temveč presežke vlagamo v razvoj. Poslujemo pa uspešno, sicer nas na trgu ne bi bilo več.«d. S. Miro Miloševič, direktor zadruge Elektrovod inštalacije:»smo ena od najstarejših obrtnih zadrug v Sloveniji, ukvarjamo se z izvajanjem elektro in strojnih inštalacij ter z zaključnimi deli v gradbeništvu. Dela opravljamo pretežno s svojimi člani in podizvajalci. Menim, da je zadruga najprimernejša oblika za združevanje obrtnikov in podjetnikov, saj omogoča pridobitev večjih del, organizacijo in enotno vodenje izvedbe, vključno z obračuni in potrebnimi listinami za predajo del. Če bi bili organizirani v zadrugah, pereče problematike z neplačili podizvajalcev pri gradbenih podjetjih ne bi bilo.«podlaga za sprejem v članstvo zadruge je datirana pisna pristopna izjava, iz katere izhaja, da podpisnik soglaša s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila.
STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU Fotografija spletna stran ICA ZADRUŽNIŠTVO JE TEMELJ EVROPSKEGA GOSPODARSTVA Fotografija arhiv Franc Cigula Preko milijarde ljudi je po svetu članov zadrug. Po statističnih podatkih Mednarodne zadružne zveze (ICA) zadruge v svetu povezujejo milijardo članov in zaposlujejo 100 milijonov ali za petino več ljudi kot vse svetovne multinacionalke skupaj. V ZDA in Nemčiji je član zadruge vsak četrti prebivalec, na Japonskem in Norveškem vsak tretji, na Finskem pa je več kot polovica prebivalstva včlanjena v skupino potrošniških zadrug. Izjemen pomen priznava zadružnim organi za cijam tudi Evropska unija. Kako pomembne so zadruge v EU, pa pričajo že podatki, da na področju bančništva deluje 58.225 zadrug z več kot 44 milijonov članov in skoraj 700 tisoč zaposlenimi, potrošniki so povezani v 4416 zadrug s skoraj 450 tisoč zaposlenimi in 33 milijonov članov, na proizvodnem področju pa deluje v EU 70.870 zadrug s skoraj 8 milijonov članov in 1,2 milijona zaposlenimi. Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA zastopa 35 zadružnih organizacij, več kot 38 tisoč zadrug s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter 30 mili jo nov kmetov, ki jih te evropske zadruge s 660 tisoč zaposlenimi in 300 milijardami evrov ustvarjenega prometa povezujejo. Je najpomembnejši predstavnik interesov kmetijstva in zadružništva v Bruslju, skrbi za razvoj in krepitev odnosov z institucijami v EU, aktivno sodeluje pri oblikovanju skupne kmetijske politike in se povezuje s člani evropskega parlamenta. Zadružna zveza Slovenije je od leta 2004 njegova polnopravna članica. Cooperatives Europe je del Mednarodne zadružne zveze (ICA) in združuje 175 nacionalnih zadružnih zvez in 6 evropskih zadružnih sektorjev. Skupaj šteje 250 tisoč zadrug, ki so v lasti 160 milijonov zadružnikov in 5,4 milijona zaposlenih. Primeri tujih praks Eden izmed številnih zadružnikov. V regiji Tridentino v Italiji na temelju mednarodno priznanih zadružnih načel in vrednot uspešno deluje tridentinski zadružni sistem, ki ima 255 tisoč članov, povezanih v 536 zadružnih podjetij s področja kmetijstva, kreditiranja, potrošništva, proizvodnje in socialnih storitev. Prav na Tridentinskem so sprejeli prvo zako - nodajo s področja socialnega zadružništva. Pomemben dejavnik uspešnosti tridentinskih zadrug je tamkajšnja univerza v Trentu, ki z izobraževalnimi programi podpira zadružništvo in socialno podjetništvo ter zadruge promovira kot ekonomsko in socialno uspešna podjetja. Leta 2009 je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejela Američanka Elinor Ostrom, preda - va teljica na univerzi v Indiani v ZDA, ki je preučevala zadružne oblike gospodarjenja. Nemška Raiffeisen zveza je krovna organizacija vseh kmetijskih in živilskih zadrug iz skupine Raiffeisen v Nemčiji. Vanjo je vključenih 3086 zadružnih podjetij, ki letno ustvarijo več kakor 40 milijard evrov prometa, pretežno na podeželju zaposluje okoli 103 tisoč delavcev in 5 tisoč pripravnikov. Rok Sedminek, vodja Komisije za mlade kmete pri Zvezi slovenske podeželske mladine in prvi podpredsednik Komiteja mladih kmetov EU (CEJA):»Sem mlad kmet in nosilec kmetijskega gospodarstva ter član zadruge Petrovče, preko katere opravljam vse posle. Kot predstavnik CEJA pa vidim, kako so za slovenski prostor, za katerega so značilne manjše kmetije, pomembne zadruge in Zadružna zveza Slovenije ter kako pomembna sta združevanje in skupen nastop na trgu. Posameznik ne more narediti veliko, skupaj pa lahko prispevamo k dobrobiti družbe.«7
Fotografija arhiv ZKZ Mozirje STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU GRADIMO NA TRADICIJI Začetki slovenskega zadružništva segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so na Tolminskem in Bohinjskem prvi začeli ustanavljati sirarske družbe, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo kreditno zadrugo in leta 1883 na pobudo Mihaela Vošnjaka v Celju še Zvezo slovenskih posojilnic kot prvo zadružno zvezo pri nas. Ena od oblik zadružništva so bile tudi živinorejske razstave; na fotografiji razstava v Lučah kmalu po drugi svetovni vojni. Zadružno gibanje se je na prelomu v 20. stoletje okrepilo in v Krekovem času preraslo v množično gibanje. Nastalo je več poslovnih in revizijskih zadružnih zvez, leta 1903 tudi Zadružna zveza v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je razvoj zadružništva zastal, leta po drugi svetovni vojni pa so zadruge sicer postale opora državnemu gospodarstvu, vendar kolektivizacija kmetijstva s kmečkimi zadrugami ni uspela. Leta 1972 so kmetijske in gozdarske organizacije zopet ustanovile Zadružno zvezo Slovenije, nov Zakon o zadrugah pa je bil sprejet leta 1992 in je doslej doživel že tri popravke. V Sloveniji največ zadrug s področja kmetijstva Po podatkih Ajpesa je pri nas registriranih 355 zadrug, ki delujejo na različnih področjih, od tega se jih slaba tretjina ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Temeljna dejavnost kmetijskih zadrug je usmerjena v odkup kmetijskih proizvodov (mleka, grozdja, krompirja, klavnega goveda, vrtnin, žita, lesa in hmelja), nadgrajena pa je s trgovanjem z mešanim blagom, ki oskrbuje podeželsko prebivalstvo z repromaterialom, fitofarmacevtskimi sredstvi, semeni, mineralnimi gnojili in močnimi krmili. Slovenske zadruge imajo v lasti več kot 350 trgovin, prek katerih oskrbujejo podeželje ter prispevajo k njegovi ohranitvi in poseljenosti, saj zaposlujejo okrog 3 tisoč ljudi. (Vir: Ajpes) Letos praznujemo 140 let zadružništva na Slovenskem. 8 Grafikon 1: Registrirane zadruge v Republiki Sloveniji po glavni dejavnosti na dan 31. 12. 2010 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Ostalo Trgovina, vzdrževanje/popravila motornih vozil Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo Predelovalne dejavnosti Gradbeništvo Zadružni poslovni sistem je za slovensko kmetijstvo in podeželje nujno potreben. Sestavljajo ga kmetijske in gozdarske zadruge, ki so povezane v Zadružno zvezo Slovenije, živilskopredelovalna podjetja in finančni organizaciji, Kapitalska zadruga in Deželna banka Slovenije. Tri četrtine slovenske hrane odkupijo in prodajo zadruge Ključni kupec kmetijskih proizvodov, ki jih odkupujejo slovenske zadruge, so živilskopredelovalna podjetja, katerih solastnice so v mnogih primerih zadruge same. Poudariti torej velja, da so prav zadruge pomemben člen prehranske verige, ki poteka od kmeta, zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovine do potrošnika, saj prek njih potekajo kar tri četrtine odkupa in prodaje vse slovenske hrane. ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE Zadružna zveza Slovenije je krovna organizacija slovenskih kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug, povezuje pa 73 zadrug in dve podjetji. Članstvo v njej in izstop iz članstva sta prostovoljna. V zadruge, članice zveze, je povezanih 16 tisoč članov in 3 tisoč zaposlenih, ki letno ustvarijo 700 milijonov evrov prihodkov ali 86 odstotkov vseh, ki jih ustvarijo zadruge v Sloveniji. Prek zadrug gre v odkup 83 odstotkov vsega mleka, 94 odstotkov klavnega goveda, 80 odstotkov grozdja, polovica koruze, pšenice in drugih kmetijskih pridelkov. Osrednje naloge Zadružne zveze Slovenije so interesno zastopanje, informiranje in promocija zadružništva, izobraževanje, pravno in ekonomsko svetovanje ter mednarodno sodelovanje. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, delujejo v 14 slovenskih regijah. Povprečna slovenska kmetijskogozdarska zadruga ustvari letno 9 milijonov evrov prihodkov, ima 2,6 milijona evrov kapitala, zaposluje 40 delavcev in včlanjuje 218 članov.
AKTUALNO OCENA STANJA V KMETIJSTVU IN ŽIVILSTVU V SLOVENIJI IN NAPOVEDI ZA PRIHODNJE Prve ocene stanja v kmetijstvu je na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Novem mestu konec decembra predstavil dr. Miroslav Rednak, predstojnik oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije.»Leto 2011 je bilo za slovensko kmetijstvo relativno ugodno v rastlinski pridelavi, predvsem pri žitih, nekoliko manj pri trajnih nasadih, razen v vinogradništvu, kjer je bilo tudi ugodno. Po oceni statistike v celoti gledano se bo fizični obseg proizvodnje nekoliko zmanjšal, pri čemer manj v rastlinski pridelavi in več v živinoreji. Cene kmetijskih pridelkov so porasle, težava pa je v tem, da so še bolj kot cene kmetijskih pridelkov porasle cene inputov. Ekonomski položaj slovenskega kmetijstva ostaja še vedno zaostren, po oceni statistike je nekoliko boljši kot v letu 2010, vendar še vedno pod povprečjem preteklih petih let. Dolgoročne napovedi pravijo, da lahko v prihodnosti pričakujemo nekoliko višje cene v živinoreji, morda nekoliko pri žitih. Ocene o gibanju cen kmetijskih pridelkov na dolgi rok so relativno ugodne. Prve ocene o skupni razpoložljivi ovojnici, ki jo skupna kmetijska politika predvideva za Slovenijo po letu 2014, so bile bolj pesimistične, kot se je izkazalo. Če bo tako, kot velja sedaj, potem bo to kar dobro. Reforma prinaša določene spremembe, predvsem bo prišlo do prerazporeditve direktnih plačil od intenzivnih kmetij k manj intenzivnim. Nekoliko zaskrbljujoča je zelena kompo - nenta, zlasti pri opredelitvi meril za izpolnjevanje zelene kompo - nente, kjer bo pomembna vloga naših pogajalcev. Tu bi bilo treba razbremeniti potencialni pritisk na kmetijske proizvajalce. Shema malih kmetov je ustrezna rešitev. Skupna kmetijska politika ne prinaša bistvenih sprememb, obstaja pa bojazen, da bodo plačila v prihodnje še manj povezana s kmetijsko proizvodnjo.«a. J. in B. J. Doc. dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete v Ljubljani:»Slovenska živilsko - predelovalna industrija je zaradi izrazitega konkurenčnega pritiska globalnega trga in posledic neuspelih procesov netransparentne lastniške konsolidacije nekaterih največjih sistemov zadnje desetletje v nekakšnem stagnacijskem krču, zaradi katerega se v povprečju položaj panoge niti ne izboljšuje niti drastično poslabšuje. Pojavljajo se nekateri pozitivni procesi, takšen je npr. v mlekarskem sektorju s tremi velikimi in dvema manjšima mlekarnama, kjer so z aktivnim upravljanjem in ustreznimi strateškimi prilagoditvami prebrodili precejšnje pretrese v preteklih letih. Dobro delajo vodilne pekarne ter tudi v mesnopredelovalni panogi bi se našlo nekaj prodornih in uspešnih podjetij. A kljub temu ni večjih upov, da bi se razmere v panogi v prihodnjem letu kaj bistveno izboljšale. Konkurenčni boj na domačem trgu bo vse ostrejši, prodor na tuje trge, ki je nujna usmeritev, pa je zaradi relativno nizke konkurenčnosti za večino podjetij zelo težaven.«d. S. Fotografija: spletna stran Evropske Komisije 9
INTERVJU SOCIALNO ZADRUŽNIŠTVO JE VELIK RAZVOJNI IZZIV 10 Intervju s Petrom Vriskom, predsednikom Zadružne zveze Slovenije in podpredsednikom Evropskega združenja kmetijskih zadrug (COGECA) Slovensko zadružništvo, katerega tradicija je dolga že skoraj poldrugo stoletje, nedvomno sodi po svoji organiziranosti in dosežkih ob bok zadružno razvitejših evropskih držav, ocenjuje predsednik Zadružne zveze Slovenije in že drugi mandat tudi podpredsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug Peter Vrisk. Dosežki se najbolj kažejo v stabilnem poslovanju zadrug, kar je v času splošne gospodarske in finančne krize posebej pomembno, hkrati pa ravno kriza, pravi Vrisk, postavlja pred slovensko zadružništvo nekatere nove izzive. Katere so bistvene značilnosti slovenskega zadružništva? V Sloveniji smo tradicionalno močni pri kmetijskem zadružništvu, kar tretjina vseh naših zadrug je kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih. Njihovo stvarno moč kaže izračun, ki dokazuje, da se kar tri četrtine vhodnih in izhodnih surovin ter produktov celotnega slovenskega kmetijskega sektorja izkazuje s prometom kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge so tudi lastniško močne, mnoge so v postopku denacionalizacije dobile vrnjena kmetijska zemljišča, še pomembnejše pa je, da so solastnice številnih slovenskih kmetijsko-živilskih podjetij in lahko prek njih vplivajo na odkupne cene in plasmaje svojih proizvodov. Ravnokar so zadruge, ki prodajajo mleko Ljubljanskim mlekarnam, oddale nezavezujočo ponudbo za odkup lastniškega deleža, ki bo tem zadrugam omogočil več kot polovično lastništvo Ljubljanskih mlekarn. Ali razvojni izzivi slovenskega zadružništva slonijo na razvejanosti kmetijskih zadrug? Naše zadruge, tudi kmetijske, so se skozi stoletje in več ohranile tako, da so se prilagajale času in potrebam članstva. Poleg osnovne dejavnosti so razvijale tudi več dopolnilnih in se izoblikovale v splošne zadruge z večjim številom dejavnosti. Zdaj bi te splošne zadruge morale napraviti nov korak in se še tesneje povezati. Če bi, na
AKTUALNO INTERVJU primer, tri take zadruge, denimo iz Prekmurja, Notranjske in Gorenjske, ugotovile, da bi lažje prodajale mleko ali meso, če bi se povezale, pa bi morale v korist svojih članov skupaj ustanoviti novo zadrugo druge stopnje, preko katere bi uresničevale ta skupni cilj. Ustanavljanje zadrug druge stopnje in povezovanje zadrug nasploh sta tudi med pomembnejšimi razvojnimi izzivi slovenskega zadružništva. Med temi pa je po mojem mnenju tudi izziv, ki je povezan z razvojem socialnega zadružništva in razvojem lastne zadružne blagovne znamke. Pri nas socialnega zadružništva še ne poznamo? Pri nas ne, je pa socialno zadružništvo zelo razvito v Italiji in še v nekaterih evropskih regijah. Njegovo bistvo je v tem, da po temeljnem načelu zadrug da cilj ni ustvarjati dobiček, temveč delovati v dobro članov povežejo posameznike, lokalno skupnost in civilna združenja ter na najcenejši način izvajajo različne socialne programe, kot so oskrba ostarelih, vrtci, programi za invalide. Podlaga za razvoj socialnega zadružništva je dana v novem Zakonu o socialnem podjetništvu, potrebni pa so še podzakonski izvedbeni akti in državni denar, da bo socialno podjetništvo, vključno s socialnimi zadrugami, lahko zaživelo. Kakšna je vloga Zadružne zveze Slovenije pri uveljavljanju dejanske vloge in uresničevanju razvojnih ciljev naših zadružnikov? V našo zvezo je prostovoljno vključenih 73 zadrug, ki imajo različne težave, različne potrebe in različne cilje. Naša naloga je, da zastopamo interese vseh zadrug in jih skušamo uveljaviti. Sam zastopam zadružnike in kmete tudi v Državnem svetu RS, zato vem, da je mogoče v procesu dogovarjanja in odločanja marsikaj narediti, zapisati v zakon ali poskrbeti za državni denar. Zelo dejavni smo tudi pri obveščanju in izobraževanju zadružnikov na podeželju, seznanjamo jih z novostmi in razvojnimi možnostmi. Zadružna zveza se povezuje tudi z drugimi sorodnimi organizacijami v evropskih državah, veliko pristnih stikov smo navezali tudi v republikah nekdanje skupne države, kjer pogosto predavamo in svetujemo. Dejavni ste tudi v Evropskem združenju kmetijskih zadrug. Se v Bruslju sliši glas predstavnika zadružnikov iz majhne države EU? Sam trdim, da se. Seveda pa ne gre le za to, da Bruselj sliši naše poglede in predloge pri obravnavi tako pomembnega področja, kot je kmetijstvo. Pomembno je predvsem to, da vsak spreten in dejaven pogajalec iz Slovenije lahko v Bruslju marsikaj doseže v prid naše države. Žal pa ugotavljam, da nas je po različnih evropskih interesnih združenjih in institucijah dejavnih zelo malo Slovencev, da je nasploh v Bruslju premalo slovenskih lobistov, kar je za državo velika škoda. Damjana Stamejčič Peter Vrisk osebno Z bratom in tremi sestrami je 50-letni Peter Vrisk zrasel na stari družinski domačiji v Ivenci pri Vojniku, ki se ponaša z enim od najstarejših kozolcev v Sloveniji z vrisano letnico 1808. Doštudiral je živinorejo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in prevzel kmetijo, ki ima zdaj 20 hektarjev zemlje ter je trenutno usmerjena v pridelavo pšenice in koruze. Trije Vriskovi otroci, Mitja, Maja in Boštjan, so študenti v Ljubljani, a se ob petkih redno vračajo domov v Ivenco, saj so na starše, očeta Petra in mamo Miro, zelo navezani. Z veseljem pomagajo pri delu na kmetiji, za družinsko mizo pa so pobudniki debat, iz katerih se izcimijo tudi mnoge koristne ideje. Peter Vrisk se vsak dan vozi v službo v Ljubljano, pogosto potuje tudi v tujino. Zato v prostih popoldnevih najraje vzame kolo in se odpelje v mir na Celjsko kočo ali na Roglo, vožnje v avtu pa mu lajša poslušanje glasbe, pretežno rokenrola. 11
ODSLEJ MESNA PREDELAVA TUDI V ZADRUGI RAČE Kmetijska zadruga Rače je v začetku decembra odprla nov mesnopredelovalni obrat, v katerem bo potekala predelava kakovostne slovenske živine, ki jo zadruga odkupi od svojih članov in zakolje v sodobni lastni klavnici. Poleg zakola in predelave ima zadruga tudi manjšo mesnico, v kateri prodaja svoje proizvode. AKTUALNO NOVICE Fotografija arhiv KZ Rače Visoka kakovost mesa in mesnih izdelkov, tradicionalna priprava mesnih izdelkov ter kratke tržne poti, ki varujejo okolje in zagotavljajo sledljivost ter varnost, so prednosti, ki bodo prepričale številne potrošnike. Izdelki, poznani daleč naokoli, so meso iz kible, zaseka, domače prekajene klobase, krvavice in odlični čevapčiči. S sloganom»vse domače KZ Rače«zadruga želi postati prepoznavna v kakovosti, tradiciji in poreklu. Direktor zadruge Ivan Lenart je ob odprtju obrata izjavil:»z najkakovostnejšim mesom in mesnimi izdelki izključno slovenskega porekla želimo oskrbeti šole, vrtce, domove za ostarele. Upamo, da bo Zakon o javnih naročilih naklonjen domačim pridelovalcem in predelovalcem ter bomo lahko uspešno nastopali na trgu. Imamo tudi možnost trženja ekološkega mesa.«s. S. V. USTANOVLJEN SLOVENSKI FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V decembru 2011 je bil ustanovljen Slovenski forum socialnega podjetništva s sedežem v Mariboru. Na usta - novni skupščini, ki ji je prisostvovalo okoli 80 članov, so za prvo predsednico foruma izvolili Katarino Hölzl. Forum je ustanovljen v pravni obliki društva in se vanj lahko vključujejo nevladne organizacije, podjetja, zasebne institucije, predstavniki državnih in lokalnih institucij, humanitarne organizacije ter vsi posamezniki, ki želijo pri - s pevati in sodelovati pri razvoju socialnega podjetništva. Na področju socialnega podjetništva imamo velike potenciale, saj so socialna podjetja lahko tudi zadruge. Cilj foruma je pospešen razvoj socialne ekonomije, forum pa naj bi sodeloval tudi kot aktiven sogovornik Svetu Vlade RS za socialno podjetništvo pri razvoju in izvajanju strategije razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji. Predvidoma v januarju 2012 naj bi bila objavljena strategija razvoja socialnega podjetništva za plansko obdobje 2012 2015 ter program ukrepov za leti 2012 in 2013. Slovenskemu forumu socialnega podjetništva se je pridružila tudi Zadružna zveza Slovenije. F. A. PRIHODNOST JE V ETIČNEM BANČNIŠTVU Etično bančništvo je bančništvo, ki skrbi za socialne in okoljske vidike svojih kreditov in naložb. Pravzaprav so ga priklicali v življenje osveščeni varčevalci, ki jim ni vseeno, kdo si izposoja denar, naložen v njihovi banki, in kaj z izposojenim denarjem počne. Pri tem se ponavadi varčevalci ne zavedajo, da skupaj razpolagajo z velikanskimi denarnimi vsotami, brez katerih sodobno bančništvo in gospodarstvo sploh ne bi mogli delovati. Tako je etično bančništvo del širšega socialnega gibanja, ki si prizadeva za več družbene in okoljske odgovornosti v finančnem sektorju. Banke svoje poslovanje usmerjajo v ekološke naložbe, delujejo v lokalnem okolju in jim je pomembno sobivanje z ljudmi. Načelo trajnosti spoštujejo tudi pri svoji notranji organizaciji in delovanju, tako najdemo tudi primer etične banke, ki v svojih poslo valnicah uporablja električno energijo iz obnovljivih virov, zaposleni delavci se podajajo na službene poti z železnico, pri svojem poslovanju pa banka uporablja ekološki papir. V Evropi se etično bančništvo prepo znava tudi kot novo poslovno področje kreditnega zadružništva. Pri nas so jim bile še najbolj podobne hranilno-kreditne službe, ki so delovale v okviru zadrug in se jim je slovenski zakono - dajalec verjetno prepoceni odpovedal. F. A. in P. Ž. Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na info@spodezelja.si in z veseljem jih bomo objavili. 12
NOVICE ŠESTA LICITACIJA VREDNEJŠIH SORTIMENTOV V SLOVENIJI Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirata že šesto licitacijo vrednejših sortimentov, ki bo potekala na letališču v Slovenj Gradcu. Za javnost bo ogled sortimentov 9. februarja 2012. V začetku januarja je treba les posekati in skrojiti glede na kakovost sortimentov. Prevoz lesa bo potekal od začetka do sredine januarja. Pri izbiri dreves za posek in prevzemanju hlodov bodo lastnikom pomagali revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Besedilo in fotografija Jošt JAKŠA, ZGS PREKO RAZPISOV DO DRŽAVNEGA DENARJA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti EU ali naše države (ekološki pridelavi in predelavi, integrirani pridelavi ter pridelavi zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil) in se bodo prijavili na javni razpis, razdelilo milijon evrov nepovratnih sredstev. Razpis je odprt, najvišji znesek pomoči znaša 3000 evrov na kmetijsko gospodarstvo. Isto ministrstvo je z objavo javnega poziva že začelo zbirati predloge programov za infor mi - ranje in promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah in na notranjem trgu EU. Poziv je namenjen pravnim osebam, ki so na nacionalni ravni repre zen - tativne za posamezni sektor pridelave ali predelave. Na Eko skladu pa je še vedno odprt poziv prijaviteljem za dodelitev določenih sredstev za spodbujanje energijske učinkovitosti v prometu. Prijavitelji so lahko občani, podjetja ali izvajalci javnih služb, spodbude pa so namenjene nakupu ali predelavi električnih vozi. Eko sklad še vedno zbira tudi vloge za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v rabo obnovljivih virov energije in izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih zgradb. B. J. in D. S. NEVARNOSTI ŠIRJENJA BOLEZNI VINSKE TRTE Tradicionalni Lombergarjevi dnevi, ki so potekali v decembru na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, so združili strokovnjake s področja vinogradništva, zelenjadarstva in sadjarstva. Na vino - gradniškem posvetu so strokovnjaki predstavili izkušnje z zatiranjem ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice, ki jo povzroča vrsta fitoplazme. Za preprečitev izbruha te nevarne bolezni vinske trte moramo izvajati preventivne in kurativne ukrepe, ki vključujejo uporabo zdravega sadilnega in matičnega materiala v trsničarstvu, odstranjevanje okuženih trt ter zatiranje plevelnih rastlin in prenašalcev. V Sloveniji je bil naključno na grozdju izabele najden nov škodljivec plodova vinska mušica. Izvedbo vinogradniškega in zelenjadarskega posveta je omogočila Zadružna zveza Slovenije skupaj s Kapitalsko zadrugo in Deželno banko Slovenije. M. A. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI, Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek:... Naslov (kraj in hišna številka)... Poštna številka:... Pošta:... Telefon:... Elektronska pošta:... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere:... Datum:... Podpis:... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE FINANČNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije SAMOSTOJNI PODJETNIK MORA IMETI ODPRT LOČEN RAČUN ZA SVOJO DEJAVNOST Samostojni podjetniki pogosto sprašujejo, ali morajo imeti pri banki odprt poseben račun za opravljanje svoje dejavnosti, ki je ločen od njihovega osebnega računa. V skladu s tretjim odstavkom 37. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2-UPB4 (Uradni list RS, št. 13/2011, z dne 28. 2. 2011) morajo imeti subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. Ločenost računov je utemeljena z enakostjo obravnave fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v primerjavi s pravnimi osebami in drugimi fizičnimi osebami z vidika javnosti podatkov o transakcijskih računih ter tudi z nujnostjo zagotavljanja potrebnosti informacij in transparentnosti poslovanja. Z vidika spremljanja plačilnih transakcij fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, je treba zagotoviti, da imajo le-te poleg neobveznega transakcijskega računa fizične osebe še obvezno odprt poseben transakcijski račun za poslovne namene. Z ločenostjo zasebne sfere od poslovne sfere delovanja podjetnika se zagotavljata transparentnost poslovanja in s tem tudi ustrezen davčni nadzor. PRAVNI NASVETI dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak ZASTARANJE TERJATEV Kdaj zastarajo terjatve za električno in toplotno energijo, dobavljeno gospodinjstvu, in terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov? Po 355. členu Obligacijskega zakonika terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, zastarajo v enem letu. V enakem roku zastarajo terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov ter tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Zastaranje teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo. KAJ JE KREDITNO TVEGANJE? V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamuje finančno gospodarska kriza, se pri poslovanju na splošno pogosto srečujemo s pojmom kreditnega tveganja. Kreditno tveganje predstavlja tveganje, da dolžnik ne bo (v celoti) poravnal svojih obveznosti do upnika v skladu z dogovorjenimi pogoji. Meri se z verjetnostjo, da do dogovorjenega plačila ne bo prišlo. Kreditno tveganje se pojavlja pri vseh kreditno-upniških odnosih, ki smo jim priča v praksi v poslovanju med pravnimi in fizičnimi osebami. Med podjetji do kreditno-upniškega odnosa prihaja tudi pri rednem poslovanju pri dobavi blaga oziroma storitev z odlogom plačila. Prodajalec blaga se izpostavi kreditnemu tveganju kupca, saj plačila blaga ni zahteval vnaprej (avansno), ampak odobri kupcu odlog plačila, s čimer mu vsebinsko odobri brezobrestni kredit. Zaradi plačilne nediscipline in hitrega naraščanja števila stečajev slovenskih podjetij lahko zanemarjanje kreditnega tveganja pri poslovanju poslabša finančno stanje sicer zdravih podjetij, ki imajo dobre programe. S tem tudi ti postanejo slabši plačniki in kreditno tveganje se tako verižno prenaša po slovenskem gospodarstvu. Posledice končno čutijo tudi slovenske banke, kjer se kreditna tveganja povečujejo in kažejo v naraščanju deleža slabih kreditov. Banke so zato še previdnejše pri odobravanju kreditov, kar danes imenujemo»kreditni krč«. A. G. 14
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ZADRUŽNIŠTVO POMEMBNO ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA Zadružništvo pri nas je imelo v preteklosti pomembno vlogo pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in političnega položaja kmetov. Zadruge so tudi pomembno prispevale k razvoju podeželja in produktivnosti v kmetijstvu. Vendar pa sta slaba organiziranost in nepo vezanost med ključnimi strukturnimi pomanjkljivostmi slovenskega kmetijstva nasploh. Zato bi se morale slovenske zadruge na regionalni in nacionalni ravni bolje povezovati, da bi izkoristile pozitivne učinke ekonomije obsega. Povezovanje bi lahko zadruge izkoristile zlasti za doseganje boljših nabavnih cen repromateriala, kar bi prispevalo tako k njihovemu uspešnejšemu poslovanju kot k cenejšim inputom za njihove člane. Združene in s tem tudi večje zadruge bi bile tudi močnejše pogajalke v navpični verigi od primarnega pridelovalca do živilskopredelovalne industrije in trgovine. Zadruge sicer predstavljajo pomemben člen v agro-živilski verigi, ki mora biti, tako kot drugi členi, primerno močan in trden, da veriga normalno deluje in ustvarja kar največje koristi za vse njene člene. Leto 2012 je priložnost, da tudi v Sloveniji poudarimo temeljne vrednote zadružništva: trajnost, solidarnost in načelo vključujočega, k ljudem in njihovim potrebam in sposobnostim usmerjenega delovanja. Mednarodno leto zadrug bi morali izkoristiti tudi za prizadevanja na vseh ravneh za boljše pogoje za delovanje zadrug ter za iskanje učinkovitejših modelov njihovega delovanja in povezovanja. To je tudi priložnost, da osvetlimo pomen in vlogo zadružništva v našem nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju ter oblikujemo ukrepe za njihov nadaljnji razvoj. Slovenski kmet mora biti povezan, ali v poslovnem sistemu ali pa zadružnem, saj s tem poveča svojo lastno varnost in ima tudi boljšo prihodnost. Še posebej je pomembno, da se šibki povezujejo v kriznih časih in so potem močnejši, ko se pogovarjajo s kapitalsko, poslovno ali drugače močnejšimi. Slogan, da naj zadružne družbe gradijo boljši svet, mora postati resna in odgovorna naloga vseh nas. V Sloveniji je zato v prihodnje treba spodbuditi dva procesa: da razvoj kmetijstva ne bo odvisen samo od tega, ali so kmetijski ukrepi, ki se izvajajo, dobri, in tudi ne samo od tega, ali je potrošnik lojalen domači proizvodnji hrane. Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano STAREMU LETU V SPOMIN, NOVEMU NA POT! Spoštovani bralci in lastniki gozdov. Za nami je mednarodno leto gozdov, katerega namen je bil ozaveščati ljudi, da je z gozdovi treba gospodariti na trajnostni način. To smo v Sloveniji spoznali že pred več desetletji. Ker smo v Sloveniji osnovne cilje mednarodnega leta gozdov že zdavnaj presegli, smo aktivnosti usmerili predvsem v intenziviranje gospo darjenja z gozdom. V letu, ki se začenja, bomo z dejav - nostmi nadaljevali. Za doseganje zastavljenih ciljev, kot sta povečanje realizacije možnega poseka in povečanje obsega izvedene nege gozdov, bo potrebno predvsem združevanje lastnikov gozdov. Zaradi razdrobljenosti gozdne posesti je brez ustreznega združevanja in povezovanja lastnikov gozdov zelo težko dosegati donose, ki bi lastnike gozdov v večji meri motivirali za sečnjo in vlaganje v gozdove. Združevanje lahko poteka v obliki društev, zadrug ali začasnih povezav, ki združijo lastnike za čas, dokler ne dosežejo zadanega cilja. Takšni primeri začasnega, neformalnega združevanja so lahko dela pri negi mladja, prvih in drugih redčenjih, orga - niziranju strojne sečnje ali gradnje gozdnih prometnic. Z združevanjem se znižajo stroški na enoto dela (ha, m ali m 3 ) oziroma nekaterih del brez združevanja sploh ni mogoče izvesti. Za spodbujanje zdru že vanja in skupnega gospodarjenja z gozdom večjega števila lastnikov se je treba otresti predsodkov in videti prednosti, ki jih skupno gospodarjenje prinaša, tako za gozd kot za ekosistem in za posameznega lastnika. Torej, mednarodno leto gozdov je minilo in prihaja mednarodno leto zadružništva in povezovanja. Izkoristimo to priložnost in obeležimo leto 2012 s primeri dobre prakse povezovanja lastnikov gozdov. Pri tem bo Zavod za gozdove Slovenije kot osrednja gozdarska institucija v Sloveniji izdatno pomagal. Vsem bralcem želim v imenu Zavoda za gozdove Slovenije in v svojem imenu zadovoljno in uspešno leto, v katerem bomo s skupnimi močmi še bolje gospodarili s slovenskimi gozdovi. Jošt Jakša, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije 15
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS URNIK PREHRANE Pogovori o prehrani se večinoma vrtijo okoli živil. Kaj bomo jedli, katera hrana je boljša, zlasti pa dobro prisluhnemo, kadar pogovor nanese na živilo ali prehransko snov, ki ima zdra vilne učinke. Veliko manj časa in energije pa posvečamo organizaciji našega prehra nje vanja. Naglica postaja gospodar našega življenja in tako večino stvari postorimo prej, preden se začnemo ukvarjati s prehrano. Medtem pa mimogrede, zavedno in nezavedno, tlačimo v usta koščke živil, ki nam pridejo pod roko. Ali pa sploh ne jemo. Tako minevajo ure in ure in v obeh primerih se proti večeru pojavi v želodcu (in možganih) občutek, ki je nekje med lakoto in sitostjo. Ko se združi še z občutkom izčrpanosti telesa, ki smo ga s slabo prehransko podporo uporabljali ves dan, nimamo več prave volje za nič. Ne za kuhanje, kaj šele za tiste pol ure rekreacije za zdravje. Redno ponavljanje tega vzorca nam počasi načne zdravje. Hrana tako mimogrede izgubi svojo Hipokratovo lastnost, da so hranila zdravila. Torej, če vnosa energije in hranil ne razdelimo čez ves dan in ga prilagodimo svojim aktivnostim, našemu zdravju ne bo pomagalo nobeno, še tako čudežno živilo. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Kdo podpira vogale našega doma? Ko sem bila majhna deklica, sem dostikrat slišala stavek:»žena podpira tri vogale pri hiši!«zanimivo je le, da so ta stavek največkrat izrekle ženske. V zadnjih časopisih pišem o občutku dobrodošlice v našem domu. Moški so največkrat obremenjeni z občutkom, da morajo rešiti svet, in jim zato pobegnejo drobne malenkosti, s katerimi bi si olajšali življenje. Koliko vogalov pri hiši podpira vaša žena? To dejansko sploh ni toliko pomembno. Pomembno je, da vi to opazite. Iva:»Najlepše mi je, ko prideš domov in ljubeče pokličeš moje ime. Ko vidiš, da sem že doma, si iskreno vesel in nikoli me ne pozabiš objeti. To mi daje sporočilo, da sem zares pomembna zate! Tudi kadar sem utrujena in slabe volje, to prikliče veselje v moje telo. Všeč mi je, da je tvoja vrnitev domov vedno enaka ne glede na to, kako se počutiš. To je tako velika varnost!«morda je to dobra ideja, da drug drugemu pokažete, kako zelo veseli in srečni ste, ker ste skupaj. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE Oreh zakladnica zdravju koristnih snovi Navadni oreh (Juglans regia) se široko uporablja v ljudskem zdravilstvu, vse bolj zanimiv pa postaja tudi za farmacevtske raziskave. Pripravke iz orehovih listov uporabljamo za izboljšanje krvnega obtoka, povečanje imunosti, za ustavljanje driske in proti črevesnim okužbam, pri težavah s kožo, kot so akne in ekcem, ter pri razjedah in zdravljenju gnojnih ran. Sveži listi zaradi močnega vonja odganjajo insekte. Orehova jedrca vsebujejo visok delež nenasičenih in esencialnih maščobnih kislin, med drugim vsebujejo visok delež omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Jedrca vsebujejo tudi vlaknine, beljakovine, sterole, folno kislino, baker, magnezij, jod in veliko vitamina E, ki pomaga pri preprečevanju raka na dojkah in prostati. Dobro vplivajo na črevesno dejavnost in na jetra. Zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen, znižujejo holesterol in zmanjšujejo vnetja. Iz orehov stiskajo tudi olje, ki ima prijetno aromo. Je bogato z vitamini in vsebuje naravni zaščitni UV-filter. Orehovo olje je odlično za zdravo hujšanje. Blago deluje na črevesje (čisti obloge in zdravi vnetja). Ugodno deluje na kožo, jo globinsko čisti in pomlajuje ter učinkovito odpravlja celulit. V zimskem času, ko je na mizi navadno več visoko kalorične in mastne hrane, so zato orehi odlično živilo, saj sproti zmanjšujejo njene škodljive učinke. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16